Raziskovalci ugotovili, ali se lahko zaradi gledanja športnih prenosov zredimo

Foto: PROFIMEDIA

Gledanje športnih dogodkov po televiziji zbuja v ljubiteljih športa posebno vrsto zadovoljstva. Pa lahko to vpliva tudi na to, koliko pojemo? In kako? S tem se je ukvarjala zanimiva raziskava.

Gledanje športnih dogodkov preko ekranov lahko poveča željo po hranjenju. Pri količini zaužite hrane pa ključno vlogo igra tudi težavnost športa, ki ga gledate, piše portal Science Alert.

Tako ugotavlja raziskava, v kateri je sodelovalo 112 študentov. Polovica od njih je gledala posnetke, na katerih so se osebe ukvarjale s športnimi dejavnostmi, druga polovica pa posnetke, ki niso vključevali fizične aktivnosti. Vsi izmed vključenih v raziskavo so dobili po 70 gramov sladkarij, ki so jih morali jesti med gledanjem posnetka.

Prvi krog dobljenih rezultatov je pokazal, da so študenti, ki so gledali športne posnetke, pojedli več sladkarij od študentov v drugi skupini. Raziskovalci so tako prišli do sklepa, da gledanje športa preko ekranov vpliva na povečano uživanje hrane. Ker pa so opazili, da so moški udeleženci pojedli veliko več sladkarij kot ženske, so v nadaljevanju želeli izključiti možnost, da so s strani moških zaužite količine sladkarij morda imele prevelik vpliv na končni sklep in izkrivile celotno sliko.

Zato so v nadaljevanju moške izvzeli in raziskavo nadaljevali le z udeleženkami ter se dodatno osredotočili na to, kako gledanje različnih športnih panog vpliva na povečano uživanje hrane.

Ob gledanju lahkih športov zaužile več sladkarij

Razdelili so jih v dve skupini. Ena je gledala posnetke manj zahtevnih športov, kot je denimo rekreativni tek, druga pa fizično zahtevnejše športe, kot denimo skok v daljavo, ragbi, gimnastiko, bejzbol ali športno plezanje.

Obe skupini žensk sta med gledanjem dobili enake sladkarije kot pri prvem testiranju.

Izkazalo se je, da so udeleženke, ki so gledale posnetke manj zahtevnih športov, pojedle veliko več sladkarij (30,1 grama) kot udeleženke, ki so gledale zahtevnejše športe (18 gramov). To je raziskovalce pripeljalo do sklepa, da tudi težavnost gledanih športov vpliva na količine zaužite hrane ter da gledanje športov, ki jih je veliko lažje izvajati, vodi do znatno višjega vnosa hrane v telo.

Zakaj takšni rezultati?

Raziskovalci so pojasnilo za takšen odziv našli v raziskavi iz leta 2005, ki se je osredotočala na motivacijo pri doseganju zadanih ciljev. Ta je ugotovila, da bodo ljudje, če imajo občutek, da ne dosegajo ciljev, v to vložili še več napora. Ko ga dosežejo, pa pride do padca motivacije in popuščanja.

Tudi nekatere druge raziskave kažejo, da lahko doseganje manjših ciljev pri ljudeh vzbudi občutek, da si lahko privoščijo premor in se nagradijo. V primeru športne vadbe je ta nagrada najpogosteje v obliki dodatne hrane, ki se je ljudje po končani športni vadbi poslužijo veliko hitreje kot ljudje, ki vadbe ne opravijo.

Enak fenomen pa se pojavi tudi, če športne aktivnosti samo gledamo, saj to vzbudi občutek nadomestne izpolnitve osebnih vadbenih ciljev. Ko si torej ljudje lahko predstavljajo, kako izvajajo dejavnost, ki jo gledajo, dobijo občutek, kot da so to dejavnost dejansko izvajali. Zaradi tega nato bolj sproščeno in z manj zadržki sežejo po hrani.

Raziskovalci so pojasnili tudi, da do razlike v količinah zaužitih sladkarij med gledanjem lažjih in težjih športov pride preprosto zato, ker si ljudje lažje predstavljajo, da izvajajo lažje športe. S tem pa tudi prej dosežejo občutek, da so dosegli cilj in se za to želijo nagraditi.

In zakaj so ženske bolj dovzetne za fenomen, da po ogledu posnetka lažjega športa pojedo več sladkarij? Raziskovalci to pojasnjujejo z že dolgo dokazanim dejstvom, da so ženske veliko bolj pozorne na svojo telesno težo, zato so njihovi cilji glede prehrane bolj izraziti. Tako tudi intenzivneje doživljajo lažne občutke, ki jih dobivajo ob gledanju športne aktivnosti.