Sedem napak pri čiščenju, zaradi katerih lahko zbolite

Foto: PROFIMEDIA

Nekatere navade, ki smo jih privzeli pri čiščenju, lahko škodujejo našemu zdravju in jih je bolje spremeniti ali opustiti. Poglejte, katere.

Čiščenje je seveda potrebno, a nekatere navade, ki jih imamo pri tem, lahko povzročijo zdravstvene težave, piše portal N1 Hrvaška, ki povzema Better Home and Gardens.

Sedem navad je takšnih, ki bi jih bilo bolje spremeniti.

Uporaba iste gobice za posodo in površine

Ko gre za najbolj onesnažene predmete v gospodinjstvu, kuhinjska gobica zaseda prvo mesto. Številne študije so pokazale, da se v vlažnem in toplem okolju gobice razvijajo patogeni, kot sta salmonela in kampilobakter. Gobico za pranje posode bi morali menjati vsaj enkrat tedensko, če jo uporabljate vsak dan.

To je priporočilo številnih strokovnjakov za higieno, saj se v gobici hitro nabirajo bakterije, kot so salmonela, E. coli in druge, ki uspevajo v vlažnem in toplem okolju. Gobico pa lahko sterilizirate tako, da jo za minuto ali dve postavite v mikrovalovno pečico – gobica mora biti mokra, da se ne zažge.

Druga možnost je, da jo za 5 minut namočite v raztopino belila in vode, v razmerju 1:10. Za različne namene imejte različne gobice, na primer eno za posodo in drugo za čiščenje pultov. Tako boste preprečili navzkrižno kontaminacijo.

Nepotrpežljivost pri razkuževanju površin

Da bi se resnično znebili bakterij in virusov, najprej površino očistite z milom in vodo (ali z izdelki, primernimi za določeno površino), nato uporabite razkužilo (kot sta belilo ali amonijak). “Milo in voda odstranita večino mikrobov s površin, vendar za boljši učinek uporabite razkužilo, da uničite patogene,” pravi Kristin DiNicolantonio iz ameriškega Inštituta za čiščenje (American Cleaning Institute).

Ker razkužila začnejo običajno delovati šele čez nekaj minut, površino poškropite, pustite, da učinkuje, nato pa jo obrišite. Ne nasedajte reklamam za čistila, ki površino popolnoma razkužijo že v sekundi.

Ne čistite pomivalnega korita

“Kuhinjsko pomivalno korito je ena najbolj umazanih površin v hiši,“ pravi znanstvenik Jonathan Sexton. Raziskave kažejo, da okoli 45 odstotkov kuhinjskih korit vsebuje bakterije, kot sta salmonela in E. Coli. Pri tem obstaja nevarnost navzkrižne kontaminacije: če na primer desko za rezanje, uporabljeno za pripravo surovega piščanca, pustite v koritu in ga ne razkužite, bodo v njem kontaminirane vse površine.

“Pomislite tudi na to, da se bakterije nabirajo v odtoku. Edini učinkovit način za njihovo odstranitev je, da korito in odtok poškropite z razkužilom,” svetuje profesorica Jennifer J. Quinlan.

Preskakovanje čiščenja notranjosti hladilnika

Verjetno redno brišete zunanjost hladilnika, a ne pozabite tudi na njegovo notranjost. Kljub nizkim temperaturam se lahko v hladilniku razvijejo bakterije in drugi potencialno škodljivi organizmi. Najbolj tvegana mesta so predali za zelenjavo in meso, kjer so pogoste salmonela, listerija in plesen. Notranjost je priporočljivo temeljito očistiti vsaj enkrat mesečno. Polito tekočino pa je treba očistiti takoj. Sproti tudi odstranjujte pretečeno ali pokvarjeno hrano.

Čistite kabino za prhanje, ne pa tudi glave tuša

Kabino za prhanje je seveda treba redno čistiti, prav tako pomembno pa je čiščenje glave tuša.

Raziskave kažejo, da se lahko bakterije, kot je NTM (nontuberculous mycobacteria), ki je podobna bakteriji za tuberkulozo, širijo v pljuča prek vode iz kontaminiranih tušev. Redno čiščenje glave tuša lahko prepreči kopičenje umazanije in zamašitev šob. Glavo tuša je priporočljivo temeljito očistiti vsaj enkrat na tri mesece, da odstranite nabiranje vodnega kamna, bakterij in drugih nečistoč.

Če živite na območju s trdo vodo (visoko vsebnostjo mineralov), bi morali to početi pogosteje, morda enkrat mesečno. Uporabite mešanico kisa in vode (razmerje 1:1). Če je glavo tuša mogoče odstraniti, jo namočite v pripravljeno raztopino za 30 minut do nekaj ur (odvisno od stopnje umazanije). Če je glava tuša fiksna, napolnite vrečko z raztopino kisa, jo ovijte okoli glave tuša in pritrdite z elastiko.

Pustite, da deluje nekaj ur. Po namakanju temeljito sperite glavo tuša z vročo vodo.

Med čiščenjem zapirate okna in/ali vrata

Nekateri čistilni izdelki sproščajo škodljive kemikalije, vključno z organskimi spojinami, ki izhlapijo pri sobni temperaturi, navaja Ameriško združenje za pljuča. Te kemikalije lahko povzročijo draženje oči, kašelj, kihanje in glavobole, zlasti pri tistih, ki so alergični ali občutljivi. Med uporabo teh izdelkov odprite okna ali pustite vrata odprta.

Prah brišete s suho krpo ali brisačo

“Suha krpa ali brisača prahu ne odstrani učinkovito,” opozarja alergolog Alan Goldsobel iz San Joseja. Namesto tega uporabite vlažno krpo ali krpo iz mikrovlaken, ki učinkovito zajame prah in zmanjša njegovo dviganje med čiščenjem. Čeprav pršice morda ne motijo tistih brez alergij, so lahko resna težava za ljudi z alergijami. Uporabite razvlažilnik zraka, da zmanjšate raven vlage v domu, saj pršice uspevajo v vlažnem okolju.