
Švedska vlada je predstavila "kanon švedske kulture", seznam švedskih kulturnih dosežkov. Mnogi so nad njim ogorčeni, češ da je pomanjkljiv in izključevalen.
Po več letih dela in osmih milijonih švedskih kron (okoli 727.000 evrov) je švedski zgodovinar Lars Trägårdh pred dobrim tednom v Uppsali ministrici za kulturo Parisi Liljestrand predal tako imenovani kanon švedske kulture, poroča portal Euronews.
Gre za seznam dosežkov švedske kulture (vključno z umetniškimi deli, blagovnimi znamkami in idejami), ki naj bi opredelil, kaj pomeni biti Šved, in vzpostavil "skupni zemljevid in kompas" za švedske državljane in priseljence.
Seznam je bil po poročanju portala dolgoletna želja nacionalističnih, protiimigrantskih Švedskih demokratov ter bil del volilnega programa desnosredinske vladne koalicije.
Kaj se uvrstilo na končni seznam?
Med stotimi dosežki, ki so se uvrstili na kulturni kanon Švedske, so tako Nobelova nagrada, Pika Nogavička, IKEA, očetovski dopust in Gustavova biblija iz leta 1541.
Med ostalimi so se na njem znašli še znameniti film Sedmi pečat režiserja Ingmarja Bergmana iz leta 1957, dela slikarke Hilme af Klint (Målningar till templet), mestna hiša v Stockholmu arhitekta Ragnarja Östberga, praksa Allemansrätt (pravica do prostega gibanja v naravi), peč Kakelugn iz 18. stoletja in pesmi avtorja in trubadurja Everta Taubeja.
"Kje je Abba?"
Izbor pa je med Švedi sprožil precej ogorčenja.
Veliko kritik je bilo uperjenih v dejstvo, da na seznam ni bila uvrščena svetovno znana glasbena skupina Abba, nedvomno najbolj znan kulturni izvoz Švedske.
Švedski poslanec Jan Ericson je na družbenih omrežjih zapisal: "Tukaj torej sedi skupina domnevno strokovno podkovanih PR-poznavalcev in izbira elemente švedske kulture in družbe, ki naj bi simbolizirali Švedsko. In potem ne vključijo Abbe, ki je v tujini eden najpomembnejših simbolov švedske kulture. Kaj za vraga so tam razmišljali?" Abbo je označil kot "enega absolutno najpomembnejših simbolov švedske kulture" na mednarodni ravni.
Malce osnovne matematike ovrže argument
Razlog za to, da sloviti švedski kvartet ni bil vključen na seznam, naj bi bil, da morajo biti vsi uvrščeni dosežki stari vsaj 50 let, Abba pa tega kriterija naj ne bi dosegla.
To je malce čuden argument, če upoštevamo, da je bila skupina ustanovljena leta 1972, dve leti kasneje (1974) zmagala na Evroviziji in svoj tretji, prelomni album ABBA (z uspešnicama SOS in Mamma Mia) izdala leta 1975.
Malce preproste matematike tako pokaže, da argument ne zdrži, piše portal.
Kritiki: Projekt je ozek in izključevalen
Številni so seznam že označili za diskriminatoren.
Švedska akademija, ki podeljuje Nobelovo nagrado za književnost, ter predstavniki staroselske skupnosti Samijev so projekt kritizirali kot preveč ozek in izključevalen.
Združenje staroselcev iz Tornedalna na severu Švedske je sporočilo, da sploh ni bilo povabljeno k sodelovanju pri projektu, ki ga je označilo za "nadaljevanje zatiranja".
Poleg tega med verskimi referencami prevladujejo krščanske — z izjemo ene prvih sinagog v državi, v Marstrandu.
Islamska skupnost, ki predstavlja največjo nekrščansko vero v Švedski, ni niti omenjena.
Z istim časovnim merilom kot Abba je bila izključena tudi večina prispevkov približno petine Švedov, rojenih v tujini — saj je večina priseljencev v državo prišla po letu 1975.
Iransko-švedska pisateljica Shora Esmailian je za časnik Sydsvenskan povedala, da državno predpisani kulturni kanoni, ki naj bi opredelili, kaj pomeni biti Šved, ne bodo pripomogli k ustvarjanju "prijazne in enakopravne družbe".
Premier in ministrica branita seznam
Švedski premier Ulf Kristersson je projekt branil z besedami: "Razumevanje kulture, ki je oblikovala našo državo, je pomembno za vse. A morda je najbolj pomembno za tiste, ki so prišli na Švedsko, in za tiste, ki odraščajo v domovih, kjer manjka veliko švedskih referenc. Kjer morda nihče ni prebiral niti enega dela Astrid Lindgren (avtorice slovite Pike Nogavičke in nominiranke za Nobelovo nagrado za književnost - op. p.)," je zapisal na družbenih omrežjih.
Kulturna ministrica pa je kritikom odgovorila, da je bil kanon napačno razumljen. "Naš namen je bil, da bi kulturni kanon služil kot živ in uporaben pripomoček za izobraževanje, skupnost in vključenost," je dejala na tiskovni konferenci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje