Skoraj polovica Dunajčanov nikoli ne uporablja avtomobila. Kaj pa Ljubljančani?

Na ravni celotne Avstrije je delež ljudi, ki avto nikoli ali redko uporabljajo, 34 odstotkov.

S tem se mesto uvršča na prvo mesto v Avstriji glede na delež prebivalcev, ki avtomobil uporabljajo sploh ali zelo redko.

Sledijo mu dežele Vorarlberg s 34 odstotki, Tirolska in Salzburg s po 33 odstotki, najnižji delež pa je v Spodnji Avstriji, in sicer 22 odstotkov.

Prebivalci Mestne občine Ljubljana (MOL) ostajajo motorizirana družba, vendar podatki kažejo jasen premik k bolj trajnostnim oblikam mobilnosti.

To izhaja iz obsežne raziskave *Potovalne navade v MOL in Ljubljanski urbani regiji 2013–2024*, zaključene januarja 2025 na reprezentativnem vzorcu več tisoč prebivalcev.

Raziskava sicer ne vsebuje podatka, kako pogosto Ljubljančani uporabljajo svoja vozila, tako da v tem pogledu primerjava z Dunajem ni mogoča, vsekakor pa daje vpogled v to, kako se premikajo ljudje na območju mestne občine in širšega mestnega območja.

Veliko voženj na kratke razdalje s slabo zasedenimi avtomobili

Lastništvo avtomobilov ostaja visoko: večina gospodinjstev ima vsaj en avtomobil, skupno število vozil pa v zadnjem desetletju narašča.

Z avtomobilom se opravi približno 49,3 odstotkov vseh poti na območju MOL, pri čemer so všteta tudi potovanja, ki se začnejo ali končajo izven mestne občine.

Pri notranjih potovanjih (tistih, ki se začnejo in končajo na območju MOL) pa je takšnih potovanj precej manj, 38,3 odstotka.

Značilna je tudi nizka zasedenost vozil (1,34 osebe na avtomobil) ter dejstvo, da približno 12,5 odstotkov prebivalcev avto uporablja tudi za poti krajše od enega kilometra.

Pri uporabi avtomobila prednjačijo predvsem delovno aktivni prebivalci, zlasti pri dnevnih migracijah, medtem ko mlajši in prebivalci mestnega središča pogosteje uporabljajo alternative.

Pri potovanjih z dolžino med 1 in 2 kilometroma, se za avto odloči malo manj kot tretjina prebivalcev, pri potovanjih nad 3 kilometre je takšnih že več kot polovica, pri potovanjih nad 6 kilometrov se delež dvigne nad 60 odstotkov, pri potovanjih daljših od 10 kilometrov pa kar na 86,8 odstotka.

Pri trajnostnih načinih premikanja prevladuje hoja

Na območju MOL ljudje peš opravijo približno 28,8 odstotkov vseh potovanj. Pri notranjih potovanjih pa je ta odstotek višji, 38 odstotkov.

Premikanje s kolesom predstavlja nekaj več kot 10 odstotkov vseh potovanj v MOL, med notranjimi potovanji pa 13,7 odstotka.

Javni prevoz predstavlja med vsemi potovanji na območju MOL (tudi tistimi, ki imajo začetek ali cilj izven območja MOL) okoli 10 odstotkov. Med notranjimi potovanji pa je takih 8,8 odstotka.

Analiza je pokazala tudi, da na kratke razdalje - do treh kilometrov - največ ljudi pešači.

Deleži kolesarjenja na razdaljah od enega do devet kilometrov se gibljejo med 10,9 in 25,3 odstotka.

Delež uporabe javnega potniškega prometa prebivalcev MOL na razdaljah med 3 in 10 kilometrov pa predstavlja približno 15 odstotkov vseh potovanj.

Promet v slovenski prestolnici je večinoma posledica regionalnih tokov

Pomemben del prometnih obremenitev pa ne ustvarjajo zgolj Ljubljančani.

Po podatkih analize dnevnih migracij, ki jo je leta 2023 izvedel Nacionalni center za upravljanje prometa, v Ljubljano vsak dan vstopi več kot 150.000 vozil, od tega približno 97.000 zaradi prihodov na delo.

Ti podatki potrjujejo, da je promet v prestolnici v veliki meri posledica regionalnih tokov in ne zgolj lokalne mobilnosti.

Mesto Ljubljana je že precej "trajnostno", okolica pa še ne

Kot kažejo zbrani podatki, Ljubljana ostaja mesto, kjer avtomobil ohranja pomembno vlogo, vendar ga vse bolj dopolnjujejo trajnostne oblike mobilnosti.

Na področju notranjih potovanj v MOL - tistih, ki se začnejo in končajo na območju mestne občine - trajnostne oblike potovanj (peš, kolo, javni promet) že predstavljajo več kot dve tretjini.

Če upoštevamo tudi potovanja na območju ljubljanske urbane regije, pa avtomobil še vedno predstavlja prevladujočo alternativo.