Menu Item
Na veliko žalost turistov je vinograd sredi metropole običajno zaprt za javnost. Majhno število ogledov organizirajo večinoma v jesenskih mesecih. Toda tisti, ki ga obiščejo, so nad zeleno oazo navdušeni.
Mnogi menijo, da je Montmartre najlepši kotiček francoske prestolnice. Hrib se dviga na 127 metrov nadmorske višine in velja za najvišji del Pariza. V rimskih časih je bil tam tempelj, posvečen Marsu. Danes pa je najvišja točka mesta luči znan po čudoviti baziliki Sacre-Coeur, umetniških galerijah, kabaretih, boemskih kavarnah in pokopališču, kjer so pokopani številni znani Francozi.
Na Montmartru naj bi odprli tudi prvi nočni klub Le Chata, ki je prve obiskovalce sprejel leta 1881. Vanj je zahajalo kar nekaj umetnikov. Na ulici Ravignan je bilo nekoč več slikarskih ateljejev, kjer je ustvarjal tudi Pablo Picasso. Tam so se zbirali trgovci z umetninami, igralci in pesniki. V teh ateljejih so nastala prva dela kubizma in fauvizma.
Ostanki ljubke vasice
Montmartre ponuja čudovit razgled na Pariz. Posebno doživetje je opazovanje sončnega vzhoda ali zahoda.
Le malokdo pa ve, da je na Montmartru tudi majhen, a slikovit vinograd s približno 2.000 trsi. Vinograd je na Montmartru še iz časov, ko je bil Pariz ljubka vasica. Nahaja se na severni strani hriba, na ulici Rue des Saules, med belimi hišami z lesenimi strehami. Vinograd Clos Montmartre je tako skrit pred mestnim vrvežem.
Ustanovljen je bil leta 1933, tik preden je Francija sprejela strog zakon o vinogradništvu in proizvodnji vina. Clos Montmartre bi lahko šteli za “prepovedani vinograd”, ker nasprotuje mnogim pravilom in praksam francoskega vinarstva.
Da bi vino v Franciji prejelo zaščiteno označbo porekla, mora vinograd upoštevati določena pravila o tem, kje in kako se grozdje prideluje. V določenih regijah se lahko gojijo le nekatere sorte, vino pa mora biti pridelano in ustekleničeno na območju, kjer se prideluje grozdje.
Toda v Clos Montmartre gojijo na desetine sort grozdja: od starih in skoraj pozabljenih do sodobnih hibridov. Vina pa nato pridelajo v kleti mestne hiše tega okrožja. Letno proizvedejo od 1.000 do 1.500 steklenic vina, večino prodajo na dražbah, izkupiček pa gre v humanitarne namene.
Na žalost je vinograd običajno zaprt za javnost. Majno število ogledov pripravijo večinoma v jesenskih mesecih. A tiste, ki so obiskali to zeleno oazo, je ogled popolnoma navdušil. Tam sicer poleg grozdja gojijo tudi jagode, kivije in oljke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje