Menu Item
Turek je ob prenovi hiše naletel na odkritje, ki je osupnilo vse, posebej arheologe – podzemno mesto, staro več kot 2.000 let.
Večkrat smo že pisali o tem, da je nekdo prenavljal hišo in odkril skrito stopnišče, sobo ali kaj podobnega.
Včasih ti prostori resnično skrivajo kaj zanimivega ali vsaj pričajo o nekih preteklih časih. A verjetno se le redko takšno odkritje lahko meri s tistim, ki se je med prenovo hiše leta 1963 zgodilo nekemu prebivalcu turške pokrajine Kapadokije. Ko je podrl steno hiše, ki se je naslanjala na hrib, je za njo odkril jamo.
A ta ni bila edina. V resnici je naletel na pravi podzemni labirint jam in predorov na več nivojih, ki segajo več kot 85 metrov globoko. Kot se je izkazalo, je šlo za pravo podzemno metropolo, ki so jo izkopali ljudje.
Arheologi, ki so jo preučevali, so ugotovili, da začetki kopanja segajo v sedmo stoletje pred našim štetjem. Do zdaj so v okolici mesta Derinkuyu, kjer je moški našel prvo jamo, odkrili že več kot 600 vhodov v to podzemno mesto, nekateri izmed njih so na dvoriščih hiš, v trgovinah in na javnih površinah, piše portal punkufer.hr.
Kaže, da je bil Derinkuyu zgrajen za zaščito svojih prebivalcev pred vojnami in verskimi ali etničnimi pregoni in je lahko sprejel tudi do 20.000 ljudi.
Mesto je bilo opremljeno z velikimi kamnitimi vrati v ozkih hodnikih, ki so zaustavljali napadalce, odličnim prezračevalnim sistemom in vodnjaki za pitno vodo. Vključevalo je številne prostore, kot so kuhinje, spalnice, skladišča za hrano, šolo, cerkev in celo klet za pripravo vina in olja. Prav tako je bilo v njem dovolj prostora za živino.
Le eno od številnih podzemnih mest v Kapadokiji
Turška Kapadokija je bila v zgodovini precej nemirno območje.
Tukaj so se križale poti številnih osvajalcev, naseljevala različna ljudstva, mešale pa so se tudi religije. Zato so prebivalci v posameznih obdobjih, ko so se počutili ogrožene, izkoristili naravne danosti pokrajine in številne jame, ki jih je sprva ustvarila narava v pretežno apnenčastih in lahkih vulkanskih kamninah, izkoristili kot skrivališča, ki so jih sčasoma razširili.
Tako je na tem območju nastalo kar nekaj podzemnih mest.
Derinkuyu oziroma Elengubu, kot mu tudi pravijo, je le eno od njih. Najbolj znana podzemna mesta v Turčiji so poleg Derinkuyuja še Tatlarin, Ozkonak, Mazi, Kaymakli in Gaziemir. Razdalje med posameznimi mesti znašajo tudi do 30 kilometrov, številna pa so bila povezana s podzemnimi predori.
Kako je bilo videti življenje v teh podzemnih mestih? Kot piše portal, so kristjani v času preganjanja v njih prebivali tudi do šest mesecev oziroma dokler niso ocenili, da je nevarnost minila in so se vrnili k običajnemu življenju na površju.
Uporabljali so ga še v 20. stoletju, potem pa nanj pozabili
Na prvem nivoju pod zemljo je bila vedno živina, kar je logično, glede na to, da je vzreja živali povzročala neprijeten vonj.
Ostale ravni podzemnih mest so služile prebivalcem (običajno jih je bilo med 500 in 600), medtem ko je bil najgloblji nivo namenjen kuhinji. To dokazujejo črni stropi zaradi dima. Kuhinja je bila vedno na dnu zato, da bi preprečili izhod dima na površje, kar bi lahko izdalo lokacijo sovražnikom.
Danes so podzemna mesta v Kapadokiji ena od turističnih atrakcij in so zelo obiskana. Če obiščete eno od teh mest, boste morda občutili klavstrofobijo, saj so nekateri prostori in hodniki zelo majhni in ozki, še piše portal, vendar je bilo v preteklosti bivanje v teh prostorih vprašanje preživetja.
Že omenjeni Derinkuyu so tako uporabljali še v zgodnjem 20. stoletju, ko so se vanj zatekli pripadniki armenske skupnosti, ki jih je preganjala takratna turška oblast. Po tem so lokalni prebivalci na skrite votline pozabili, vse dokler jih niso več kot pol stoletja kasneje ponovno odkrili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje