Menu Item
Odkritje bi lahko spremenilo način pridobivanja redkih kovin, ki so pomembne za sodobno tehnologijo, a je zahtevno, drago in močno onesnažuje okolje.
Nove raziskave kažejo, da bi z železom bogata magma, ki jo najdemo v ugaslih vulkanih, lahko bila močan vir redkih zemeljskih elementov, piše portal SciTech Daily.
Ti elementi, imenovani tudi redke kovine (včasih tudi lantanidi), so ključnega pomena za izdelavo mnogih visoko tehnoloških izdelkov, od pametnih telefonov, televizorjev z ravnim zaslonom, laserjev in magnetov do vlakov in izstrelkov. Bistvenega pomena so tudi za razvoj električnih vozil in tehnologij obnovljive energije, kot so recimo vetrne turbine.
Redki zemeljski elementi so skupina 17 elementov, ki jih večinoma uvrščajo med lantanide. Gre za kovine, ki imajo skupno to, da so težke, a mehke, sijoče srebrno sive barve in, kot ime pove, relativno redke. Mednje na primer poleg lantana spadajo prometij, skandij, prazeodim, samarij, evropij in drugi.
Dr. Michael Anenburg iz avstralske nacionalne univerze je dejal, da z železom bogata magma, ki se je strdila in jo najdemo v nekaterih ugaslih vulkanih, lahko vsebuje tudi do stokrat več redkih kovin kot enaka količina magme, ki jo izbruhajo danes aktivni vulkani. Kaj je razlog za to, da so nekoč vulkani bruhali drugačno magmo, ni znano, so pa raziskovalci prepričani, da je te “spomenike zemeljske preteklosti” vredno preučevati z vidika redkih zemeljskih elementov.
Odkritje je spodbudilo evropsko nahajališče redkih kovin
Trenutno so največja svetovna nahajališča redkih elementov na Kitajskem, medtem ko je največje evropsko nahajališče redkih zemelj v Kiruni na Švedskem, kjer so ga odkrili šele lani in od katerega si Evropa obeta zmanjšanje odvisnosti od Kitajske. V Kiruni je sicer največji in najmodernejši rudnik železove rude na svetu.
Prav odkritje nahajališča s svetovno pomembnimi zalogami redkih elementov v arktičnem območju Evrope je bilo tisto, ki je avstralske raziskovalce spodbudilo k raziskavi. “Zakaj so prav tam redke zemlje?” so se vprašali in poskušali odkriti, ali gre le za “geološko nesrečo” oziroma slučajen geološki dogodek ali pa je nekaj neločljivo povezano z ugaslimi in z železom bogatimi vulkani, je Anenburg povedal za CNN.
Ker so takšni vulkani izredno redki, so se odločili, da bodo naredili laboratorijske simulacije vulkanskih izbruhov in odkrili, da z železom bogate vulkanske kamnine resnično vsebujejo obilico redkih zemeljskih elementov. Raziskava je bila objavljena v reviji Geochemical Perspectives Letters.
Zaradi vedno več vlaganj v tehnologije obnovljivih virov energije povpraševanje po redkih elementih skokovito narašča. Do leta 2030 naj bi se povpraševanje po teh elementih povečalo za petkrat, piše CNN.
Bo odkritje spremenilo drago, ekološko in včasih etično sporno pridobivanje redkih kovin?
“Redki zemeljski elementi v resnici niso tako zelo redki. Po pogostosti so podobni svincu in bakru. Toda pridobivanje teh kovin iz mineralov, v katerih se nahajajo, je zahtevno in drago,” je dejal dr. Anenburg.
Je pa rudarjenje teh elementov tudi ekološko zelo sporno zaradi uporabe strupenih kemikalij, ki lahko onesnažijo tla in podtalnico. Veliko nahajališč teh kovin je tudi v Afriki, od koder pa so skupine za človekove pravice poročale tudi o zlorabah človekovih pravic, kot so suženjsko delo, delo z elementi suženjstva, ki človeka postavlja v odvisen, popolnoma podrejen ali celo ponižujoč položaj, ter delo otrok.
Zaradi tega so nekateri strokovnjaki predlagali, da bi se morali bolj osredotočiti na recikliranje elementov redkih zemelj kot na rudarjenje. In nedavna študija je pokazala, da bi materiali iz starih mobilnih telefonov, električnih vozil in drugih virov lahko predstavljali ogromen in doslej pretežno spregledan vir redkih zemelj, ki bi lahko močno zmanjšal potrebo po rudarjenju.
Dobra stran študije, ki ugasle vulkane, bogate z železom, povezuje z redkimi kovinami, je ta, da na številnih lokacijah že izkopavajo železovo rudo, zaradi česar je potencialna korist za podjetja in okolje, je dejal Anenburg. Podjetja lahko pridobijo več vrednosti iz rudnika in “morda nam ne bo treba več izkopavati virov na novih mestih”, je dejal.
Informacije o tem, kako in zakaj se lahko redke zemlje kopičijo na majhnih mestih v celotni zemeljski skorji, pa so lahko dragocene za geologe na terenu, meni Lingli Žu, docentka za energetsko kritične kovine na univerzi Vrije v Amsterdamu. Te informacije jim lahko pomagajo najti bogata, ekonomsko uspešna nahajališča, kar bi imelo za posledico diverzifikacijo dobavne verige redkih zemelj in zmanjšanje odvisnosti od največjih proizvajalcev, je povedala za CNN.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!