Slovenci izdelali kitarski ojačevalec, ki želi konkurirati Marshallu

Magazin 19. Dec. 202117:00
Delite:

Slovensko podjetje Amonito na Kickstarterju zbira sredstva za kitarski ojačevalec, s katerim želi spremeniti glasbeno industrijo. Gre namreč za prvi ojačevalec iz karbonskih vlaken, ki je mnogo lažji in drugačnega videza kot klasičen.

Slovensko podjetje Amonito, ki sta ga ustanovila Marko Klobčar in Andraž Balantič, na globalni spletni platformi za množično financiranje Kickstarter zbira dobrih 100 tisoč evrov za kitarski ojačevalec iz karbonskih vlaken. Do zdaj je zbralo nekaj več kot 7.000 evrov, akcija pa se bo zaključila 30. decembra. 

Foto : Amonito

Po Klobčarjevih besedah gre za inovativen zvočni ojačevalec, ki se od klasičnega loči že z dizajnom. Ta spominja na izumrle morske živali amonite, ki so bili navdih tudi za ime. Teža, enostavna uporaba in simbioza digitalne in analogne tehnologije so njegove glavne prednosti, dodaja Klobčar.

Elektrotehnika in glasbenika, ki sta se do nedavnega preživljala z glasbo – eden z igranjem v glasbeni skupini, drugi pa s prodajo v specializirani trgovini z glasbeno opremo – sta projekt sprva financirala sama, leta 2020 pa sta prejela spodbudo za inovativna podjetja Slovenskega podjetniškega sklada, kar jima je omogočilo nadaljnji razvoj.

Ojačevalec Amonito z močjo 200 vatov tehta približno petkrat manj kot klasični profesionalni odrski ojačevalci. Karbonska različica je težka 5,5 kilograma, stane pa 3.399 evrov, aluminijska tehta 7,7 kilograma, stane pa 1.888 evrov.

“Samo v kitarskem svetu lahko prodajaš 50 let staro tehnologijo”

“Videla sva, da glasbeni svet potrebuje premik,” pojasnjuje Klobčar in doda, da dobro poznata industrijo in njeno problematiko. “Samo v kitarskem svetu lahko prodajaš 50 let staro tehnologijo. Zadeve se ne premikajo tako hitro, kot bi si glasbeniki morda želeli,” nam pove Klobčar, prav tako, da želita konkurirati velikim imenom, kot sta Fender in Marshall, ki po njegovih besedah zelo malo vlagajo v razvoj.

Kot dodaja Klobčar, je to drzen projekt. “Amonito ni samo korak naprej k tehničnim izboljšavam, želimo namreč spremeniti kitarski svet,” pravi. Tu pa se že nakazujejo težave, saj so kitaristi precej konservativni, dodaja.

Stigma zaradi majhnosti izdelka

Kot pravi Klobčar, so zaradi ohišja iz karbonskih vlaken maksimalno zmanjšali težo izdelka, a kljub temu to ne vpliva negativno na tehnologijo. “Prvi odziv sta presenečenje in seveda skepsa do izdelka. Prisotna je stigma, da manjši izdelek ne more biti tako zmogljiv kot klasični,” nam pojasni Klobčar, ki dodaja, da po preizkusu sledijo pozitivni komentarji kitaristov.

V predstavitvenem videu na Kickstarterju o tem spregovorita glasbenika iz tujine, Andy Cortes in Oz Marshall, ki ne skrivata navdušenja nad novim ojačevalcem. Cortes ga celo primerja s Teslo, na kar Klobčar odgovarja z besedami, da se vsekakor zgledujejo po nekaterih uspešnih podjetjih, a si želijo imeti svojo zgodbo.

Foto : Amonito

Dobra ideja ni več dovolj za Kickstarter

Čeprav odziv na Kickstarterju ni takšen, kot so ga želeli, pravijo, da Kickstarter lahko ponudi nepredvidljive priložnosti, zato njihov edini cilj ni zbiranje denarja.  Videz in znamko so zaščitili, programska oprema pa ostaja poslovna skrivnost.

Da gre za inovativen izdelek, se strinja tudi Borut Boršnik iz Zavoda mladi podjetnik, ki poudarja, da je zahtevno prodreti z dražjimi produkti, ki nimajo dejavnika impulzivnega nakupa, in zato zahtevajo dodaten trud na področju promocije, zbiranja kontaktov potencialnih strank in medijev.

Med nekaterimi najuspešnejšimi slovenskimi izdelki na Kickstarterju do zdaj so Birdbuddy, mlinček za kavo ustanovitelja Goat Story in lebdeči gramofon Mag-Lev podjetja Mag-Lev Audio, ki pa je od septembra v stečaju. Po besedah Boruta Borštnika se v platformo vsako leto prijavi približno deset slovenskih proizvodov ali podjetnikov. Sodelovanje na Kickstarterju je zaradi konkurence danes precej drugačno kot nekoč, saj je konkurenca večja, za sodelovanje pa se je treba tudi marketinško pripraviti, kar zahteva tudi finančna sredstva, je povedal Borštnik in dodal, da je težko prodreti zgolj z dobro idejo.