Slovenski hrošček, ki lahko izumre zaradi imena

hitlerjev brezokec, Anophthalmus hitleri, jamski hrošč, Adolf Hitler

Hitlerjev brezokec/WIKIPEDIA

Slepega jamskega hroščka, ki ga lahko najdemo le v Sloveniji, bi nekateri znanstveniki radi preimenovali, ker nosi ime po Adolfu Hitlerju. Krovna organizacija za poimenovanje živalskih vrst pa temu nasprotuje.

Znanstveniki, ki odkrijejo novo vrsto ali rod, so odgovorni za njihovo poimenovanje. V biologiji in njej sorodnih vedah velja, da je znanstveno ime v latinščini in dvobesedno. Lahko bi rekli, da ima vsako bitje v znanosti “ime in priimek”. Prva beseda označuje rod, druga pa vrsto bitja.

Tako je na primer znanstveno ime sodobnega človeka homo sapiens, pri čemer homo (latinsko “človek”) označuje rod, sapiens (latinsko “razumen”) pa vrsto, ki ji pripada sodobni človek. Druga beseda sodobnega človeka tako recimo razlikuje od njegovega zdaj že izumrlega sorodnika, neandertalca, z latinskim poimenovanjem homo neanderthalensis.

Poimenovanje vrst živih bitij je del širše biološke vede, ki se imenuje taksonomija. Gre za sistem poimenovanja in razvrščanja vrst z namenom ustvarjanja urejene celote živega sveta.

Pri poimenovanju znanstveniki pogosto novim vrstam nadenejo ime po slavnih oziroma znanih osebnostih njihovega ali preteklega časa. Tako so v zadnjem času novoodkrite vrste znanstveniki poimenovali po filmskih in pevskih zvezdnikih (na primer Leonardo DiCaprio, Taylor Swift, Mick Jagger …) politikih (George W. Bush, Donald Rumsfeld), verskih voditeljih (dalajlama), celo po podjetjih, ki se ukvarjajo s kriptovalutami (Bitcoin). Tako je bilo tudi v preteklosti, pri čemer so nekatere vrste dobile imena po ljudeh, ki danes ne veljajo več za “primerne” oziroma je njihova slava vsaj kontroverzna. Med njimi sta tudi nekdanja diktatorja, Benito Mussolini in Adolf Hitler.

Hitlerjev brezokec je tarča ilegalne trgovine

Po Hitlerju sta poimenovani dve vrsti, ki sta bili odkriti in poimenovani v času, ko je nemški nacistični diktator bil na oblasti, piše portal sciencealert.com. Prva je Rochlingia hitleri, izumrla leteča žuželka iz obdobja karbona (pred 359 milijoni do 299 milijoni let), ki jo je leta 1934 odkril nemški paleontolog; drugi pa je slepi jamski hrošč iz Slovenije, ki so ga poimenovali nemški raziskovalci leta 1937 in nosi ime Anophthalmus hitleri, po slovensko pa ga imenujemo Hitlerjev brezokec.

Kot piše slovenska Wikipedija, je Hitlerjev brezokec jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae). Je slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem. Ime je dobil potem, ko ga je najditelj, slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič, prodal nemškemu zbiratelju Oskarju Scheibelu, ker ga sam ni znal določiti. Scheibel je ugotovil, da gre za novo vrsto in mu dal delovno ime Anophthalmus kodrici v čast odkritelju. Preden pa je odkritje objavil, je v Nemčiji prišel na oblast Adolf Hitler in Scheibel, Hitlerjev oboževalec, je hrošča v opisu leta 1937 poimenoval po Hitlerju, domnevno zato, da bi pridobil njegovo pozornost. In to mu je uspelo, saj se mu je nemški diktator za poimenovanje pisno zahvalil.

Hitlerjev brezokec je zaščitena živalska vrsta in ga je prepovedano odstranjevati iz njegovega naravnega okolja. Kljub temu je skoraj izumrl, ker so neonacisti in oboževalci enega največjih zločincev v zgodovini človeštva bili pripravljeni za primerke slovenskega hroščka odšteti visoke zneske.

Bi sprememba imena slovenskega hroščka obvarovala?

Zdaj si nekateri znanstveniki prizadevajo, da bi se vrste, poimenovane po kontroverznih ljudeh, kot je Hitler, preimenovali, vendar uradni upravni organ, ki beleži in potrjuje preimenovanje vrst, temu nasprotuje. Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo (ICZN), kot se imenuje ta organ, je januarja objavila članek v Zoološki reviji Linnean Society, v katerem je priporočila “nadaljnjo uporabo znanstvenih imen kot [prvotno] predpisano”.

Po mnenju ICZN bi namreč sprememba imena vrste povzročila zmedo med raziskovalci, saj bo prizadeta vrsta v znanstveni literaturi imela dve ločeni imeni. To je v nasprotju s primarnim ciljem organizacije – stabilnostjo poimenovanja. Poleg tega so pri ICZN tudi ugotovili, da je po ljudeh ali krajih poimenovanih na sto tisoče živalskih vrst, in preimenovanje nekaterih bi odprlo možnost, da bi kdo izpodbijal tudi številna druga poimenovanja.

Tej odločitvi ICZN pa nasprotuje na desetine raziskovalcev, piše sciencealert.com. “Ne moremo dati prednosti stabilnosti pred socialno pravičnostjo,” je za revijo Science povedal Marcos Raposo, taksonomist v Narodnem muzeju zvezne univerze Rio de Janeiro v Braziliji. Raziskovalci trdijo, da znanost ne bi smela biti izvzeta iz širših družbenih sprememb. “Biološke znanosti so neločljiv del družbe,” pa je v reviji Linnean Society zapisala ena skupina raziskovalcev, s prvopodpisanim Raposom. “Pomembno je tako razumeti, da biologija, vključno s povezanim področjem zoološke nomenklature, ne bi smela delovati v vakuumu, popolnoma neodvisno od družbenih norm.”

Anjali Goswami, paleontologinja v Naravoslovnem muzeju v Londonu in predsednica Zoološkega časopisa Linnejevega društva, meni, da bi morali spremeniti vsaj “najbolj nesramna imena” živali. “Obstajajo načini, da bi lahko vsaj začeli pri najbolj žaljivih imenih, nato pa se premaknili k boljši praksi,” je povedala za revijo Science.

Ena od rešitev, ki so jo predlagali raziskovalci, ki podpirajo preimenovanje, je ustanovitev posebnega odbora ICZN, ki bi bil namenjen razpravi o etiki vprašljivih imen. Vendar pa ICZN trdi, da so najprej taksonomisti, ne pa etiki.

Wikipedija v angleškem jeziku glede imena slovenskega hroščka piše, da je predsednik (ICZN) Thomas Pape za časnik The Economist dejal: “Ime ni bilo žaljivo, ko je bilo predlagano, in morda ne bo žaljivo čez 100 let.” Ena od možnih rešitev, ki jo je predlagal podpredsednik ICZN, Patrice Bouchard, je “neuradna sprememba ljudskega imena”. Problem pa je, ker hrošček ljudskega imena nima. Se pa za spremembo imena slovenskega hroščka zavzema antropologinja Mirjana Roksandić iz kanadske Univerze Winnipeg. “Gre za nedolžno žuželko,” je dejala za The Economist, “zakaj ne bi končali nezakonite trgovine z njo s spremembo imena?”

Polemika okoli imen vrst pa ni nova. Med botaniki je razprava o rastlinskih vrstah s spornimi imeni dosegla vrhunec leta 2021, poroča The Conversation. O vprašanju bodo glasovali na mednarodnem botaničnem kongresu julija prihodnje leto v Madridu, rezultat pa bi lahko vplival na to, kako se bo ICZN na pozive o preimenovanju živalskih vrst odzval v prihodnosti.