Ideja za izlet: fotogenična “Instagram” klopca ljubezni zdaj tudi na Šmarni gori

DDD

Po slovenskih vrhovih, tistih bolj dostopnih in obljudenih, so se na najlepših razglednih točkah v zadnjih letih pojavile prav posebne klopce z izrezljanim srčkom na naslonjalu ali, po domače, klopce ljubezni, ki so predvsem simpatične in zelo fotogenične za objavo na Instagramu in Faceboku.

Že več kot 20 krajev v Sloveniji ima na zanimivih razglednih točkah nameščene klopce ljubezni, romantične točke pa najdete vse od Bohinja, Bleda do Lendave in Velike Planine. No, zdaj so končno klopco ljubezni, ki pa je menda brez originalnega žiga in ni vpisana na seznam klopceljubezni.si, postavili tudi na najbolj priljubljenem vrhu Ljubljane – na Šmarni gori, kjer se meščani zbirajo od zore do mraka, da napolnijo pljuča s svežim zrakom in ujamejo kakšno lepo fotografijo.

Naj vam namignemo, da najlepše fotografije na klopci nastanejo zjutraj ob sončnem vzhodu, zato boste tam okoli šeste ure zjutraj presenečeni, koliko ljudi že sopiha na vrh popularnega osamelca.

Kje pa so najlepši razgledi s klopce ljubezni?

Mimogrede – klopca ljubezni je postavljena tudi malo pod kočo na Kredarici, lesene klopi s silhueto srca na naslanjalu pa so najbolj obiskane na Vogarju z razgledom na Bohinjsko jezero, na Veliki Slivnici s pogledom na Cerkniško jezero, na Veliki Osojnici, kjer je neverjeten razgled na Blejsko jezero, in seveda na čudoviti Veliki planini. Prvo klopco ljubezni pa je že pred meseci dobila tudi pomurska regija na razgledni točki v Lendavskih goricah.

Kaj morate vedeti o Šmarni gori?

Šmarna gora (667 metrov) je markanten osamelec na severu ljubljanskega polja in za številne Ljubljančane kultni hrib, na katerega se podajo večkrat na leto ali večkrat na mesec, nekateri pa tudi vsak dan (tudi po večkrat). A Šmarna gora ima poleg dobre gostinske ponudbe tudi svojo zgodovino in znamenitosti. Če jih poznate, boste danes na vrhu ob ričetu in miškah lahko delovali zelo pameten in razgledan pohodnik ali pohodnica.

Na vrhu poleg gostilne stoji še baročna cerkev Matere božje, sezidana v prvi polovici 18. stoletja. V njej je služboval tudi sloviti ”triglavski župnik”, duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž, domačin, rojen v vasici Zavrh ob vznožju hriba. Najstarejša znamenitost na Šmarni Gori je kužno znamenje, ki so ga postavili preživeli v bojih proti Turkom in kugi. Na vrhu je tudi znameniti zvonček, ki naj bi vsem, ki nanj pozvonijo, uresničil skrite želje. Na vrhu Šmarne gore so našli rimsko zapestnico, v Šmartnem pod Šmarno goro pa so odkrili arheološko najdišče rimskih grobov. Šmarno goro so Rimljani imenovali Mons Cetius.

Zahodni del Šmarne Gore, ki je 7 metrov višji od vzhodnega, se imenuje Grmada. V času turških vpadov so kot znak za nevarnost na vrhu Grmade kurili kresove. Na Šmarno Goro čez Grmado vodi tudi krožna učna pot, dolga 4,5 km. Ob poti so postavljene informacijske table z opisi rastlinskega sveta (832 vrst rastlin in kar 263 vrst gob).