Menu Item
Raziskave so pokazale, da sta velikost možganov in inteligenca pri ljudeh povezani, vendar je ta povezava šibka.
Večja glava pomeni večje možgane, večji možgani pa več pameti. To se zdi logično, kajne? Tudi različni filmski in risani liki, ki se ponašajo s superinteligenco, so velikokrat upodobljeni z velikimi glavami. Kot pri mnogih mitih je tudi v tem zrno resnice. Raziskave so pokazale, da sta velikost možganov in inteligenca, merjena z inteligenčnimi testi, pri ljudeh povezani, vendar je ta povezava šibka, je za BBC povedal Christian Jarrett, nevroznanstvenik in pisec.
Povezanost oziroma korelacija pa ne pomeni tudi vzročne povezave, je poudaril Jarrett. Obstaja veliko razlogov, da so znanstveniki pri razlagi povezave previdni, je dejal.
Slavna izjema: Albert Einstein
Prva težava je že pri določanju, kdo ima veliko glavo. Lahko rečemo le, da ima nekdo večjo glavo od poprečja ljudi, ki smo jim glave merili – nismo pa merili velikosti glave vsem ljudem na svetu. Druga težava pa je, da vam sama velikost glave oziroma možganov ne bo povedala ničesar o inteligenci določenega posameznika, dokler inteligence ne izmerimo.
Obstajajo tudi izjeme. Najbolj slavna izjema je recimo fizik Albert Einstein. Ko so po njegovi smrti naredili obdukcijo, so se znanstveniki najprej zapodili v njegove možgane, da bi ugotovili, ali bodo v njih našli skrivnost njegove inteligence. In bili so presenečeni, saj so bili njegovi možgani precej manjši od povprečnih možganov.
Si lahko zapomnite toliko kot čmrlj?
Upoštevati je treba tudi, da imajo številne živali možgane dramatično večje od človeških, je dejal Jarett.
Sloni in kiti na primer imajo možgane, ki so približno šestkrat večji od naših, vendar jih kljub nedvomnim znakom inteligence nimamo niti približno za tako pametne, kot smo mi. Po drugi strani pa je veliko živali, ki so kljub majhnim možganom zmožne nadvse inteligentnih podvigov. Vzemimo na primer vrane, ki znajo rešiti marsikateri problem. Ali pa čmrlja, ki si lahko zapomni lokacijo neštetih cvetov na območju več kvadratnih kilometrov – nekaj, česar naši možgani zagotovo ne zmorejo.
Večina strokovnjakov se strinja, da je za inteligenco bolj kot celoten obseg možganov pomembna učinkovitost njihovih nevronov, torej kako hitro in zanesljivo nevroni komunicirajo med seboj ter kako so med seboj povezane ključne regije možganov, je še dodal Jarrett.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje