Menu Item
Skrivnostna struktura nedaleč od gore Ararat, kjer naj bi po bibličnem svetovnem potopu pristala Noetova barka, zares spominja na barko.
Mednarodna skupina raziskovalcev meni, da je hrib v obliki ladje 30 kilometrov južno od gore Ararat v Turčiji fosiliziran ostanek lesene ladje.
Geološka struktura oziroma formacija Durupinar, dolga 163 metrov, tudi po obliki spominja na ladjo, s katero naj bi biblijski očak Noe rešil človeštvo in živali pred popolnim uničenjem ob poplavi oziroma svetovnim potopom, kot je zapisano v Svetem pismu.
Struktura buri duhove, odkar so jo odkrili po potresu leta 1948. Zdaj pa nova odkritja kažejo, da je območje res doživelo uničujočo poplavo pred približno 5.000 leti, piše Daily Mail.
To pa ustreza tudi svetopisemskemu zapisu o poplavi, ki naj bi to regijo zajela med letoma 3000 in 5500 pred našim štetjem.
Se je svetovni potop res zgodil?
“Naše raziskave kažejo, da je bilo v tem obdobju v tej regiji življenje in da je bila na neki točki prekrita z vodo, kar povečuje možnost, da se je zgodil katastrofalni dogodek velikih razsežnosti,” so zapisali raziskovalci z istanbulske tehniške univerze, turške Univerze Agri Ibrahim Cecen in Univerze Andrews v ZDA.
Skupina že od leta 2021 raziskuje območje v okviru Raziskovalne skupine za goro Ararat in Noetovo barko.
Znanstveniki so odvzeli 30 vzorcev prsti in kamnin z območja formacije Durupinar in jih poslali v analizo v istanbulsko tehniško univerzo.
Rezultati testov so pokazali, da zemlja vsebuje sledove glinenih materialov, morskih usedlin in celo ostanke morskih organizmov, kot so mehkužci.
Določanje starosti teh vzorcev je pokazalo, da segajo med 3500 in 5000 let nazaj, kar nakazuje, da sta bila območje Durupinarja in njegova okolica v nekem obdobju prekrita z vodo – v časovnem okviru, ki sovpada s svetopisemskim zapisom.
Odkritja so objavili na 7. mednarodnem simpoziju o gori Ararat in Noetovi barki, ker so znanstveniki razpravljali o odkritjih in teorijah, da je ta struktura dejansko starodavna ladja.
Ali je Durupinar res Noetova barka?
Po dobesednih interpretacijah Svetega pisma je bila Zemlja prekrita z vodo v tako imenovanem kalkolitskem obdobju, ki je trajalo med letoma 5500 in 3000 pred našim štetjem, na prehodu iz kamene v bronasto dobo.
Vodja raziskave, profesor Faruk Kaya, je dejal: “Prvi rezultati kažejo, da je bilo na tem območju človeško življenje že v kalkolitskem obdobju.”
Če to drži, bi to lahko okrepilo trditev, da je Durupinarjeva formacija dejansko ladja, s katero je svetopisemski Noe preživel starodavno poplavo.
Poleg novih dokazov sta ključna argumenta v prid teoriji o Noetovi barki oblika in lokacija formacije Durupinar.
V Svetem pismu je Noe dobil navodila, naj zgradi ladjo, “dolgo 300 komolcev, široko 50 komolcev in visoko 30 komolcev”.
Raziskovalci menijo, da je bil kot merska enota mišljen egipčanski komolec, dolg 52,4 centimetra.
Če dimenzije biblične ladje preračunamo v današnje enote, je bila Noetova barka dolga 157 metrov, kar je zelo blizu 163 metrom dolžine Durupinarja.
Poleg tega svetopisemski zapis navaja, da se je barka po umiku voda ustavila na “gorah Ararata”, Durupinarjeva formacija pa leži le 30 kilometrov južno od gore Ararat, najvišjega vrha Turčije.
Skeptiki: Najnovejši dokazi so še daleč od dokončnega dokaza
Znanstvena srenja je do zaključkov, češ da gre res za Noetovo barko, skeptična. Po njihovem mnenju dokazi morda res kažejo v to smer, vendar so še daleč od dokončnega dokaza.
Tudi sam profesor Kaya priznava: “Na podlagi datiranja ni mogoče zagotovo trditi, da je to res Noetovaladja.”
Teorija o Noetovi barki je deležna tudi ostrih kritik geologov, ki trdijo, da je formacija Durupinar naravna geološka struktura.
Leta 2016 je profesor Lorence Collins s kalifornijske državne univerze Northridge objavil članek, v katerem je pokazal, da je “struktura v obliki ladje” nastala zaradi erozije okoliške kamnine in nanosa materialov ob zemeljskem plazu.
Poleg tega Collins v ločeni študiji poudarja, da geološki dokazi jasno kažejo, da je domnevna “barka” veliko starejša od okoliških poplavnih nanosov.
Nazadnje številni raziskovalci opozarjajo, da fosilizacija lesa v kamen traja milijone let, zato se Noetova barka v samo 5.000 letih ne bi mogla spremeniti v fosilizirano kamnino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!