Menu Item
Obročasti sončni mrk 14. oktobra nad Severno, Srednjo in Južno Ameriko bo spektakel za opazovalce in redka priložnost za znanstvenike.
Sončni mrk je že od nekdaj navduševal ljudi.
Dokler zanj nismo imeli znanstvene razlage, je ljudem običajno pomenil slabo znamenje, ki je napovedovalo naravne nesreče, vojne, lakoto, bolezni ali druge tragedije, ki se jih ljudje bojimo. Poleg popolnega sončnega mrka je strah v kosti ljudem naganjal zanimivi, obročasti sončni mrk, pri katerem Luna sončeve površine ne prekrije popolnoma, ampak se pri prekrivanju ustvari “ognjeni obroč”, ki sveti izza Lunine sence. Danes vemo, da se takšen mrk zgodi, ko je Luna na najbolj oddaljeni točki svoje orbite okoli Zemlje.
Obročasti sončni mrk, tako kot popolni, ni zelo pogost, in tako kot vsi mrki je v vsej svoji spektakularnosti viden le z majhnega dela zemeljske površine.
Letos ga bo mogoče opazovati 14. oktobra v ozkem pasu, ki sega od zahoda ZDA, prek Mehike, Srednje Amerike in Kolumbije do vzhodne Brazilije. Kot delni sončni mrk, v katerem bo Luna zakrila manjše dele površine Sonca, pa bo viden v precej širšem pasu, ki bo segal tudi do zahodne Afrike.
V ZDA se na mrk pripravljajo z vnemo, primerljivo z nacionalnim praznikom. Družbena omrežja so preplavljena z nasveti, kje in kdaj (do minute natančno) ter kako bo mrk mogoče najbolje opazovati, v živo ga bodo prenašali na mnogih spletnih straneh in družbenih omrežjih, seveda tudi Nasinih.
V Sloveniji bomo naslednji, delni sončni mrk lahko opazovali 29. marca 2025. Takrat bo Luna prekrila le zelo majhen del Sončeve površine. Bolj izrazit bo mrk 2. avgusta 2027, ki bo pri nas viden kot delni mrk, Luna pa bo prekrila več kot polovico Sončeve površine. Ta mrk bo kot popolni sončni mrk viden na območju južne Španije, afriškega Sredozemlja in na območjih ob Rdečem morju. Naslednji obročasti sončni mrk bo v naših krajih viden šele 27. februarja 2082. Pol leta prej, 3. septembra 2081, pa bodo tedanji prebivalci Slovenije lahko občudovali popoln sončni mrk.
Znanstveniki bodo preučevali, ali sončni mrk lahko vpliva na naše življenje
Poleg spektakla za opazovalce bo obročasti sončni mrk redka priložnost za znanstvenike, ki bodo preučevali, ali lahko vpliva na naše življenje. Seveda ne tako, kot so mislili nekoč.
Kot piše CNN, mrki dajejo znanstvenikom priložnost, da preučujejo Sonce in njegovo interakcijo z Zemljo na različne, tudi edinstvene načine. Nasa bo tako med mrkom izstrelila tri rakete s sondami, ki bodo spremljale, kako zmanjšanje sončne svetlobe vpliva na zgornjo plast Zemljine atmosfere, imenovano ionosfera.
V tej plasti, približno 80 kilometrov visoko, ozračje postane polno električno nabitih delcev, ionov, ki jih ustvarijo ultravijolični žarki Sončeve svetlobe, ki ločijo elektrone od atomov. Toda to se dogaja samo čez dan. Ponoči se elektroni in ioni ponovno združijo in območje postane električno nevtralno.
Kaj je ionosfera, kako nastane in zakaj je pomembna, si oglejte v spodnjem videu.
Mrk povzroči bolj drastično spremembo, saj se temperatura in gostota ionosfere znižata in spet dvigneta v krajšem časovnem obdobju. “Če si ionosfero predstavljate kot ribnik z nežnimi valovi na njegovi površini, je mrk kot motorni čoln, ki nenadoma zaorje skozi vodo,” je za CNN dejal Aroh Barjatya, načrtovalec misije s sondirnimi raketami in profesor inženirske fizike na Embry- Riddle Aeronautical University na Floridi. “Takoj pod in za njim se ustvari sled, nato pa se gladina vode za trenutek dvigne in se vrne.”
Sončni mrk torej ustvarja spremembe in motnje v ionosferi, kar so opazili leta 2017, med popolnim sončnim mrkom v ZDA. “Vse satelitske komunikacije gredo skozi ionosfero, preden dosežejo Zemljo,” je dejal Barjatya. “Ko postanemo vedno bolj odvisni od vesoljskih sredstev, moramo razumeti in modelirati vse motnje v ionosferi.” Rakete bodo izstrelili pred in med vrhuncem mrka in po njem, merile pa bodo spremembe na višini med 72 in 322 kilometri nad tlemi.
Tudi radioamaterji bodo preizkušali, kako mrk spreminja način potovanja radijskih valov. Operaterji na različnih lokacijah bodo merili moč svojih signalov in njihovo razdaljo.
