Spreminja se hitrost vrtenja Zemlje, posledice bi lahko čutili tudi ljudje

Magazin 17. Jul 202420:15 8 komentarjev
Zemlja iz Vesolja
Foto: PROFIMEDIA

Taljenje ledu na tečajih, ki je posledica podnebnih sprememb, spreminja hitrost vrtenja Zemlje, ugotavljajo znanstveniki. To bi lahko občutili tudi v vsakdanjem življenju.

Vse hitrejše taljenje zemeljskih ledenih pokrovov na Grenlandiji in Antarktiki povzroča, da se voda iz staljenega ledu nabira v oceanih. Zaradi Zemljine rotacije (vrtenja okoli osi) se voda kopiči okoli ekvatorja, kjer se vodna gladina dvigne, Zemlja pa zato navidezno “nabrekne”.

Ta dvig gladine vpliva na hitrost rotacije. O tem piše znanstvena raziskava, ki jo je objavila skupina raziskovalcev v Zborniku ameriške Nacionalne akademije znanosti z naslovom Vse bolj prevladujoča vloga podnebnih sprememb pri spremembah dolžine dneva.

Dvig gladine na ekvatorialnih območjih daljša dan

Benedikt Soja, profesor vesoljske geodezije na ETH Zürich in soavtor raziskave, je za ameriško izdajo Forbesa ta proces ponazoril z umetnostno drsalko, ki dela pirueto. Če drži roke ob telesu, se vrti hitreje, ko jih iztegne, pa počasneje. Ko se masa odmika od osi vrtenja, se poveča fizična vztrajnost in prvotno hitro vrtenje postane počasnejše. Enak proces se zgodi tudi, če se vrtimo na stolu in iztegnemo roke, kar lahko vidite na spodnjem posnetku.

Počasno vse večje “nabrekanje” Zemlje v ekvatorialnem delu torej njeno vrtenje okoli osi upočasnjuje, s tem pa se dan daljša. Podaljševanja ljudje ne občutimo, ker je tako majhno in ga merimo v milisekundah.

Znanstveniki so tako izračunali, da je dvig morske gladine zaradi podnebnih sprememb povzročil, da se je dolžina dneva v 20. stoletju spreminjala med 0,3 in 1 milisekundo. V zadnjih dveh desetletjih pa se je dolžina dneva povečala za 1,33 milisekunde na stoletje, kar je “znatno več kot kadarkoli v 20. stoletju”, piše v poročilu.

Podnebne spremembe spreminjajo tudi naklon osi vrtenja Zemlje

Vse hitrejše taljenje polarnega ledu pa vpliva tudi na “nagnjenost Zemlje” oziroma naklon njene osi, kaže druga raziskava, ki so jo isti raziskovalci objavili v reviji Nature Geoscience.

S pomočjo umetne inteligence so namreč znanstveniki lahko izračunali, kako se je od leta 1900 premikala točka, v kateri se navidezna vrtilna os Zemlje dejansko sreča z zemeljsko površino, in ugotovili, da bi na hitrost in smer premikanja lahko vplivalo taljenje polarnega ledu. Premikanje Zemljine mase na površju pa vpliva tudi na premikanje Zemljine notranjosti, še ugotavlja raziskava.

Kot pravi Mostafa Kiani Shahvandi, eden od Sojevih doktorskih študentov in glavni avtor študije: “Podnebne spremembe povzročajo premikanje Zemljine rotacijske osi in zdi se, da povratne informacije iz ohranjanja kotne količine spreminjajo tudi dinamiko Zemljinega jedra.” Z drugimi besedami, procesi na Zemljinem površju in pod njim so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. “Kaže, da tekoče podnebne spremembe lahko vplivajo celo na procese globoko v Zemlji in imajo večji doseg, kot so domnevali doslej,” pove. “Vendar pa ni razloga za skrb, saj so ti učinki manjši in ni verjetno, da predstavljajo tveganje, piše portal phys.org.

Zemlja, in Luna
Luna upočasnjuje rotacijo Zemlje že milijarde let (Foto: PROFIMEDIA)

Učinek podnebnih sprememb bi lahko bil večji kot učinek Lune

Če se bo onesnaževanje planeta še naprej povečevalo, če se bodo segrevali oceani in če se bo pospeševala izguba ledu na Grenlandiji in Antarktiki, bo stopnja sprememb narasla, ugotavlja poročilo. Če svet ne bo mogel zajeziti emisij, bi lahko podnebne spremembe do konca stoletja podaljšale dolžino dneva za 2,62 milisekunde – s čimer bi prehitele naravne vplive Lune, podatke raziskave navaja CNN.

Zemljina rotacija in s tem dolžina dneva se namreč tudi sicer podaljšujeta zaradi naravnih procesov. Gravitacijska sila Lune tako zavira Zemljino vrtenje – proces se imenuje “plimsko zaviranje” – približno 2,3 milisekunde na stoletje. Druga posledica tega procesa je, da se Luna od Zemlje vse bolj oddaljuje in čez približno 200 milijonov let bo Luna dlje od Zemlje, kot je danes, naš planet se bo vrtel počasneje, dolžina dneva pa bi lahko dosegla 25 ur, piše BBC.

To upočasnjevanje Zemljine rotacije je naraven proces. Podnebne spremembe pa niso in bi lahko imele pomembnejši učinek kot Luna, pravijo raziskovalci.

GPS,. navigacija, avtomobil, šofer
Za delovanje GPS je ključno natančno merjenje časa (Foto: PROFIMEDIA)

Podaljšanje dneva vpliva na tehnologijo

Podaljšanja dneva za nekaj milisekund v vsakdanjem življenju skorajda ne bi občutili, ampak lahko se zgodi, da ga bomo – zaradi vpliva na sodobno tehnologijo.

Od natančnega merjenja časa je namreč odvisno delovanje mnogih sistemov, ki nam olajšujejo življenje, kot je sistem GPS, ne nazadnje tudi velik del digitalne infrastrukture. Raziskovalci trdijo tudi, da bi spremembe v podaljševanju trajanja dneva lahko imele posledice tudi za vesoljska potovanja.

“Ljudje imamo večji vpliv na naš planet, kot se zavedamo, in to nam seveda nalaga veliko odgovornost za njegovo prihodnost,” pojasni Soja.

“Tudi če se rotacija Zemlje le počasi spreminja, je treba ta učinek upoštevati pri navigaciji v vesolju – na primer pri pošiljanju vesoljske sonde, da pristane na drugem planetu,” pravi Soja. Že rahla odstopanja pri navigaciji lahko na velikih razdaljah narastejo na več sto metrov. “Ob neupoštevanju teh odstopanj ne bo mogoče pristati v določenem kraterju na Marsu,” pove.

Ljudje prevladujemo nad učinki, ki v naravi delujejo že na milijarde let

Nekatere študije so tudi nakazale povezavo med podaljšanjem dneva in povečanjem števila potresov, Kiani Shahvandi pojasni za CNN, a doda, da bo treba opraviti še veliko več raziskav, da bi ugotovili, ali v resnici obstaja trdna povezava med tema pojavoma.

Docentka za fiziko na Northeastern University Jacqueline McCleary, ki ni bila vključena v študijo, za isti medij pove, da nova raziskava dodaja informacije “desetletja dolgi razpravi o tem, kakšno vlogo bodo podnebne spremembe imele pri spreminjanju dolžine dneva”. Medtem ko zdaj vlada splošno soglasje, da bodo podnebne spremembe imele “neto učinek na podaljšanje dneva”, še vedno obstaja negotovost glede tega, kateri procesi, ki vplivajo na čas, bodo v tem prevladovali. “Ta študija ugotavlja, da so podnebne spremembe zdaj drugi najbolj prevladujoči dejavnik.”

To je streznjujoča ugotovitev, pa pojasni Benedikt Soja: “Upoštevati moramo, da zdaj tako močno vplivamo na orientacijo Zemlje v vesolju, da prevladujemo nad učinki, ki v naravi delujejo že milijarde let.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje