Menu Item
Šest let po tem, ko je 17 dni na plavuti nosila truplo svojega poginulega mladiča, samica orke Tahlequah znova žaluje. Poginil je še en njen mladič in tudi od tega se še ni pripravljena dokončno posloviti.
Zgodba samice orke Tahlequah se je že leta 2018 dotaknila mnogih, ko je 17 dni plavala s truplom poginulega mladiča. Šest let kasneje je doživela novo izgubo, poročanje Zimo.hr povzema N1 BiH.
Raziskovalci iz ameriškega centra za raziskovanje kitov so proti koncu leta 2024 prejeli informacijo, da so v družini ork z oznako J opazili novega mladiča, ki potuje s posamezniki z oznako J19 in J16. Njihova ekipa je mladiča res opazila in potrdila, da je mladič, imenovan J62, videti zdrav in normalen, a da je težko ugotoviti, kdo je njegova mati, saj nenehno potuje obkrožen z več samicami.
Kmalu zatem so v isti družini našli mrtvega mladiča. Dobil je oznako J61.
“Mladost je za nove mladiče zmeraj nevarna, z visoko ravnjo smrtnosti v prvem letu,” so na Facebookovem profilu centra zapisali 24. decembra ob fotografiji mladiča, ko je bil ta še živ.
Smrt J61 je še posebej tragična, ne samo zato, ker je šlo za samico, ki bi lahko nekega dne vodila svojo družino, ampak tudi zaradi zgodovine njene matere J35 oziroma Tahlequah.
Ta je zdaj izgubila dva od svojih štirih mladičev. Truplo mladiča, ki je umrl tokrat, Tahlequah tudi zdaj nosi s seboj, kot je to počela leta 2018.
Čeprav je Tahlequahino vedenje tedaj vzbudilo zanimanje javnosti, pa znanstveniki poudarjajo, da takšno vedenje za kite ubijalce ni nič nenavadnega. Ko njihov mladič pogine, ga matere orke na nosu ali plavuti največkrat nosijo več dni ali celo tednov.
Prav tako se v tem obdobju “žalovanja” drugi družinski člani zadržujejo ob materi, pri materah pa je pogosto opaziti spremembe v načinu oglašanja, hranjenja in celo gibanja, kar si znanstveniki razlagajo kot znak žalovanja in stresa.
Čeprav znanstveniki še vedno ne vedo, kaj je povzročilo pogin mladiča, opozarjajo, da na življenje ork vpliva pomanjkanje hrane, predvsem lososa, s katerim se hranijo, pa tudi vse večja onesnaženost morij, v katerih živijo. Druga težava so podnebne spremembe, ki vplivajo na celoten ekosistem in tako vodijo v zmanjšanje razpoložljive hrane za orke.
Vključno s Tahlequah je po podatkih strokovnjakov v divjini ostalo manj kot sto južnih kitov ubijalcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!