Menu Item
"Beremo iste knjige, poslušamo isto glasbo, delimo si podobne politične izkušnje in tudi matematika je povsod ista. Pripovedujemo pa si različne zgodbe." Misel, ki jo je na okrogli mizi in koncertu ob dnevu Sredozemlja izpostavil novinar Ervin Hladnik Milharčič.
Vsaj za hip smo si v enem večeru, ki je povezal 36 mest v 25 državah, pripovedovali tudi enake zgodbe. Zgodbe, ki govorijo prek glasbe, zgodbe, ki povezujejo srca.
V razprodani Štihovi dvorani Cankarjevega doma smo si ob dnevu Sredozemlja prišli bližje, prek glasbe vstopili in si delili intimen prostor. Ne glede na to, kdo od kod prihaja, kakšno zgodbo nosi in kam je namenjen. “Glasba premika meje tam, kjer jih politika ne more,” še pravi Milharčič o povezovalni moči umetnosti, ki je bila rdeča nit okrogle mize. In ta večer smo jih premikali skupaj.
Sredozemsko morje je postalo množično grobišče
Sredozemlje nosi različne pomene za različne ljudi, danes nekaterim pomeni lahkotnost poletnih dni, nekaterim pot preživetja. “Moja babica prihaja iz mesta ob morju, zato imam kot otrok spomine na poletja, plavanje, ribolov, seveda pa se je z vojno vse spremenilo. Tudi v glasbi. Včasih smo peli o pogumnih mornarjih, ki so šli na morje in se vrnili, zadnjih deset let pa pojemo o ljudeh, ki so šli čez morje na pot preživetja, a jim ni uspelo. To me je kot človeka zelo spremenilo. Sredozemsko morje je postalo množično grobišče, tudi v pesmih. In ti, zgolj kot nekdo, ki le biva na tistem območju, z vojno nimaš nič, ni v tvojih rokah, ti si v njenih.” Tako Orwa Saleh, sirijski glasbenik in skladatelj z Dunaja, ki je Damask zapustil 2012. A ob tem starodavnem morju so rasle velike civilizacije. Ena izmed njih je tudi Egipt, ki mu pravijo kar mati civilizacije.
Najprej moramo rešiti ekonomska vprašanja.
“V 90. letih sem 8 let delovala v Egiptu, pozneje še od 2018 do letos, zato lahko primerjam, vidim napredek, kje so se zadeve izboljšale, kje celo poslabšale. Srečevala sem se z aktivisti za človekove pravice, številni izmed njih so še danes v zaporu, dogajajo se protesti … to so aktualna vprašanja, ki jih je treba rešiti. Kako zmanjšati razlike v revščini med državami? Kako preprečiti korupcijo? To so naše naloge. Vse te države si želijo le spoštovanja, biti enakovredno obravnavane, da Evropska unija nanje glede kot na partnerja in ne kot na nekoga, ki potrebuje kritičen pristop in lekcijo. A Evropa prevečkrat želi dati lekcijo in tega ne marajo. Želijo biti videne, slišane, razumljene. Egipt ima morda tukaj, vsaj z vidika Slovenije, boljše izhodišče, saj je priljubljena turistična točka, ljudje ga poznajo, toda kaj pa druge države, kjer tega ni?” se je spraševala veleposlanica Mateja Prevolšek, vodja Sektorja za Afriko in Bližnji vzhod na MZZ.
Kakšne izkušnje s Sredozemljem pa ima izr. prof. dr. Jerneja Penca, vodja akademskih zadev na Evro-Sredozemski univerzi (EMUNI)? “V prvi vrsti je fokus mojega dela na globalnem delovanju, raziskovanju, znanstvenem pristopu. Ta regija je vroča točka, kar se tiče globalnega segrevanja in prisotnosti mikroplastike v morju. Tudi če ne vidimo večjih plastičnih kosov ob obali, kot recimo na Pacifiku, to še ne pomeni, da plastike v našem morju ni. Poleg tega so zaradi tega v nevarnosti tudi ogrožene živalske vrste. Veliko se ukvarjamo s študenti, izmenjavami, vizami zanje. Mnogo raje bi se ukvarjali z zadevami, ki se nam zdijo pomembnejše, kot sta recimo komunikacija in znanost, a hkrati smo hvaležni, da živimo v sistemu, ki nam omogoča in podpira razvoj v to smer, da se znanje med mladimi lahko širi.”
Glasba nas povezuje
Ko je utihnila beseda, je spregovorila glasba. V enournem glasbenem misticizmu so se gostje prepustili arabskim sufijskim melodijam, mojstrov Orwe Saleha in Basme Jabr, ki se jima je na flavti pridružil Vasko Atanasovski. “Glasba nas povezuje, saj je ogledalo naše biti, karakterja, čustvovanja in kulture,” pravi.
Koncert in okroglo mizo, namenjeno praznovanju raznolikosti Sredozemlja ter krepitvi medsebojnih vezi, je organiziral Zavod APIS v partnerstvu z Ministrstvom za zunanje zadeve ter s finančno podporo Anne Lindh fundacije v okviru mednarodnega Dneva Sredozemlja, pobude Unije za Sredozemlje.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
