Civilizacije so pred tisočletji poskrbele za nekaj arhitekturnih, znakovnih in naravnih skrivnosti, ki jih znanstvenikom še danes ni uspelo razvozlati.
Ob tem najprej pogosto pomislimo na Velikonočne otoke in veličastne podobe človeških glav ali pa na mogočni Stonehenge. Tu pa predstavljamo še nekaj starodavnih skrivnosti, s katerimi si strokovnjaki še danes belijo glave.
Vojničev rokopis
V Srednji Evropi je nekje med 1450 in 1520 nastalo skrivnostno delo, imenovano Vojničev rokopis. Napisal ga je neznani avtor v neznanem znakovnem jeziku, zato njegova ilustrirana vsebina še danes ostaja skrivnost. Ena zadnjih študij nakazuje, da je besedilo spisano v kodirani hebrejščini, temu je pritrdila tudi umetna inteligenca, a jim je doslej uspelo le 80 odstotkov besed povezati s hebrejskimi.
Ravnina kozarcev
Megalitska arheološka pokrajina na Laosu je zaradi podobe na tisoče kamnitih kozarcev dobila ime Ravnina kozarcev. ”Kamniti kozarci” so stari več kot 2500 let, nihče pa ne ve, kaj točno pomenijo in zakaj so se pojavili. Bližina človeških kosti namiguje, da so imeli vlogo pri pogrebih, lokalno prebivalstvo pa je prepričano, da kamni simbolizirajo kozarce velikanov, ki so pomagali premagati sovražnika.
Mistične črte v puščavskih tleh
Geoglifi Nasca v Peruju so ena najbolj fascinantnih skrivnosti v zgodovini, ki kljub vrsti poskusov ostajajo zaviti v tančico skrivnosti. Ljudstvo Nazca je svoj čas v skalo vrezalo vrsto masivnih podob živali, rastlin, ljudi in geometričnih likov, ki naj bi bili na neki način povezani z astronomijo. Spet drugi pa so prepričani, da so ljudstva s tem želela priklicati dež. Leta 1944 so jih uvrstili pod Unescovo svetovno dediščino.
Sacsayhuaman
Ljudstvo Inkov še dandanes velja za enega najbolj skrivnostnih. Nič nenavadnega, da se ena od skrivnosti, ki ostajajo nepojasnjene, skriva v nekdanji prestolnici te veličastne južnoameriške civilizacije. V Cuscu stoji nenavadna utrdba, za katero so bili vrsto let prepričani, da je služila za obrambo, zadnji izsledki pa kažejo, da je bila najverjetneje prizorišče ceremonij. Arhitekturna podoba je navdihujoča, saj se kamni tesno prilegajo drug drugemu, čeprav so si med seboj različni. Poleg tega posamezni kamen tehta več ton, zaradi česar si strokovnjaki niso enotni, kako so jih premikali.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje