Menu Item
Z vsakim vdihom zelo verjetno vdihnemo nekaj molekul, ki jih je izdihnil Gaj Julij Cezar na marčeve ide pred več kot 2.000 leti. Ne verjamete? Preberite.
Sliši se neverjetno, ampak pri vsakem vdihu ste zelo verjetno zajeli nekaj molekul zraka, ki jih je veliki rimski vojskovodja in diktator Gaj Julij Cezar izdihnil 15. marca leta 44 pred našim štetjem, ko so ga umorili zarotniki.
Ta trditev se pojavlja že desetletja, morda še dlje, temelji pa na povsem trdnih izračunih, ki pa vsebujejo veliko zelo velikih števil, tako velikih, da so skoraj nerazumljivi. Primer takih števil so števila atomov ali molekul v določeni snovi.
Najprej nekaj o velikanskih številkah
Morda se teh številk spomnite iz srednješolske kemije, kjer so govorili o Avogadrovem številu, ki predstavlja število atomov ali molekul v enem molu snovi. Tudi če trenutno ne veste več, kaj je mol, ste si morda zapomnili število: 6,2 × 10²³; to je šestkrat deset na potenco 23 – ali zapisano v številkah: 620.000.000.000.000.000.000.000 ali 620 tisoč milijard milijard. Natisnjeno morda niti ni videti tako zelo veliko, ampak je – v resnici je velikansko.
Če bi hoteli prešteti tako veliko število in bi vsak atom ali molekulo prešteli vsako sekundo, bi za to porabili približno 19.646.614.446.979.948 let – 19 milijonov milijard let, kar je veliko več, kot je staro naše vesolje.
Z vsakim vdihom vdihnemo 31 molekul Cezarjevega zadnjega izdiha
Če vas to še ni do konca prestrašilo, ste morda pripravljeni na to, da preberete, zakaj je zgornja trditev o Cezarjevem poslednjem izdihu in vašem vdihu zelo verjetna.
15. marca leta 44 pred našim štetjem, na znamenite marčne ide, je skupina zarotnikov umorila Julija Cezarja. Zaboden je bil 23-krat. Zarotniki so umor upravičevali z željo po zaščiti Rimske republike pred Cezarjevimi diktatorskimi težnjami in koncentracijo moči.
Povprečna kapaciteta človeških pljuč znaša okoli 6 litrov in za lažjo predstavo (konec koncev nihče od nas ni bil tam) predpostavimo, da je bil Cezar povsem povprečen, piše portal IFL Science.
V enem litru zraka je približno 2,5 × 10²² molekul. To je število 25, ki mu sledi še 21 ničel. Zadnji Cezarjev dih je bil šestkrat večji, kar pomeni 1,5 × 10²³ molekul. Enaindvajset stoletij kasneje so molekule iz Cezarjevega zadnjega diha že dobro porazdeljene po atmosferi, kjer je skupno število molekul približno 10⁴⁴, glede na ocenjeno maso in gostoto atmosfere.
Povprečen vdih ni tako velik kot celotna kapaciteta pljuč, zato ga za lažjo računico postavimo na en liter. Da bi ugotovili, koliko “Cezarjevih” molekul vsebuje vsak vaš vdih, najprej delite število molekul v atmosferi s številom molekul v Cezarjevem zadnjem dihu. Nato vzamete število molekul v vašem vdihu in ga delite s tem številom. Izračun pokaže, da z vsakim vdihom vdihnete 31 molekul Cezarjevega zadnjega izdiha. V povprečju, seveda.
Vdihnemo tudi molekule, ki so bile del Cezarjevega telesa
Seveda bi lahko pripomnili: “Te molekule so res prišle iz Cezarja, vendar niso bile del njegovega telesa!”
To je na neki način tudi res. Po smrti so Cezarja upepelili. Med kremacijo ostane približno 3,5 odstotka prvotne telesne teže.
Če znova predpostavimo, da je bil Cezar povprečen moški s težo 70 kilogramov, to pomeni 6,5 × 10²⁷ atomov v njegovem telesu. Večino tega predstavlja voda (dva atoma vodika in atom kisika), zato predpostavimo, da so molekule v povprečju nekoliko večje od triatomskih, in recimo, da je bilo med kremacijo sproščenih 1,5 × 10²⁷ Cezarjevih molekul. To pomeni, da vsak vaš vdih vsebuje 31.000 molekul, ki so bile nekoč del rimskega vladarja. Število se zdi veliko, vendar pa to predstavlja le 0,000000000000000124 odstotka vašega diha! Skoraj nič, vendar ne popolnoma nič.
Bolj “dišeča” in manj mračna varianta – vdihnemo tudi Kleopatrin parfum
Če se vam zdi zgornji podatek preveč mračen, pa IFL Science ponuja morda bolj všečno alternativo.
Kleopatra, zadnja egipčanska vladarica oziroma faraonka, ki je bila tudi Cezarjeva ljubimka in mati njegovega sina, je bila znana po tem, da je svoje telo dišavila s parfumi. Nedavno so na podlagi arheoloških ostankov rekonstruirali dišavo, ki so jo v Egiptu uporabljali v njenih časih, prav verjetno tudi ona. Vonj so pridobili z mešanico različnih smol, zelišč in začimb (na primer mire, cimeta, sandalovine in drugega). Predpostavimo, da je Kleopatra v 38 letih svojega življenja porabila en liter tega parfuma – z vsakim vdihom v nos zajamete povprečno pet molekul tega parfuma, piše portal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje