Menu Item
Ogromen oblak pepela in plinov, ki ga je Vezuv sprostil 24. avgusta leta 79 našega štetja, je potreboval približno 15 minut, da je ubil prebivalce Pompejev, kažejo zadnje raziskave. Ocenjuje se, da 2000 ljudi, ki so umrli v starodavnem rimskem mestu, lava ni preplavila, temveč so se zadušili s plini in pepelom, pozneje pa so jih prekrili še vulkanski ostanki, ki so omogočili, da so se ostanki ohranili več kot tisočletje.
A zgodovina mesta na rodovitni zemlji in s čudovitimi razgledi sega že daleč nazaj, ko so se Pompejci še imenovali Oski.
Danes so ruševine Pompejev drugo najbolj obiskano arheološko najdišče v Italiji, takoj za Kolosejem v Rimu, in so letos pritegnile že več kot milijon turistov. Za ogled Pompejev boste potrebovali najmanj dve uri, presenečeni pa boste predvsem nad velikostjo in modernostjo mesta, ki je izginilo pred skoraj dvema tisočletjema.
Življenje v Pompejih
Pompeji so starodavno mesto, ki leži ob vznožju Vezuva, vulkana v Neapeljskem zalivu. Mogočna vzpetina je stara na tisoče in tisoče let in je v svojem dolgotrajnem obstoju izbruhnila več kot petdesetkrat, vendar noben izbruh ni bil bolj tragičen ali znamenit kot tisti iz leta 79 našega štetja, ko je bilo mesto Pompeji pokopano pod debelo plastjo vulkanskega pepela. A poglejmo, kako so pred tragedijo živeli Pompejci, ki so imeli iz mesta čudovit pogled tako na morje kot Vezuv.
Starejši prebivalci Pompejev so se imenovali Oski. Dobra lega na rodovitni zemlji je privabila že Grke, Samnite in Etruščane in nastalo je rimsko mesto. Na začetku je v Pompejih živelo 3.000 prebivalcev. Ob vpadu Rimljanov so branili mesto eno leto, pozneje pa so se vdali.
V prvem stoletju našega štetja so bili Pompeji poletni dom za številne najbolj uveljavljene meščane Rima, značilne pa so bile razkošne hiše in dovršeni dvorci. Drugod so bile obrtniške trgovine, očarljive kavarne in kopališča pa tudi arena z 20.000 sedeži in nekaj tržnic na prostem. Pompeji so bili v primerjavi s preostalimi rimskimi mesti majhni, vendar so bili zaradi dobrega podnebja ter rastlinstva bolj priljubljeni od Rima. Potres je leta 62 porušil mesto do tal, a so ga pozneje obnavljali in se je ponovno razcvetelo.
Pompejski forum se je nahajal na zelo ugodnem mestu zaradi prelepega zaliva ter vulkana Vezuva. Najpomembnejši prostor za prebivalce je bila tržnica, ker so bili Pompejci trgovsko zelo razviti, trgovali so predvsem s sadjem ter zelenjavo.
Za Pompejce je bilo tudi značilno, da so zelo skrbeli za svojo higieno. Imeli so svoje terme, tam so imeli kopališče, telovadnico, najzanimivejši del mesta pa so bile vroče kopeli. Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo za tiste čase prava redkost. Imeli so tudi amfiteater, ki je sprejel do 5.000 obiskovalcev. V njem so potekali gladiatorski boji. Za gradnjo hiš so uporabljali apnenčast kamen in lehnjak, skoraj vsaka hiša je imela atrij in zunanji vrt, pozneje pa so hiše postale še prostornejše in bogatejše.
V Pompejih so bile zelo priljubljene tudi pekarne. Pri odkopavanju so v peči odkrili celo star kruh, saj vanjo ni prodrl pepel. Arheologi so se zelo začudili, saj je bil kruh enak kruhu v tistem času — torej 1.700 let pozneje! Tudi tkali so veliko, kajti tkanine so bile v tistih časih zelo dragocene. Tkali so na ročnih statvah. Zanimivo je, da so tkanine bolj cenili kot kožuhovino, ki je niso veliko uporabljali. Ko so volili novega vladarja, so stene okrasili z napisi tistega, ki so ga volili.
24. avgust leta 79
Na sončno jutro 24. avgusta leta 79, na dan izbruha, so se gosti piroklastični oblaki valili iz vulkana proti Neapeljskemu zalivu ter porušili Pompeje in okoliška mesta. Ljudje, ki so bili najbližje vulkanu, niso imeli veliko možnosti, da bodo preživeli, vendar je več ljudem, kot bi si mislili, uspelo preživeti izbruh tako, da so pobegnili na ladje blizu Neaplja. To vemo iz edinega pričevanja izbruha Plinija mlajšega, ki je bil priča izbruhu od daleč, medtem ko je bival pri teti in stricu. Opisal je gost oblak pepela, ki se je pojavil na nebu in je sporočal nevarnost in tragedijo, ki se je odvijala po Vezuvom. To je edino poročilo priče, ki so ga zgodovinarji odkrili v vseh 2.000 letih od izbruha. Po uničenju mesta in smrti več kot 2.000 ljudi je bilo mesto sčasoma zapuščeno in pozabljeno.
Kdaj je bilo ponovno odkrito?
Šele leta 1748 je skupina raziskovalcev naletela na mesto in šokirano ugotovila, da je mesto ostalo ohranjeno pod plastjo pepela, s katero je bilo prekrito. Obrisi ljudi so ostali nedotaknjeni, zgradbe pa takšne, kot so bile na dan izbruha, kar je arheologom omogočilo globok vpogled v vsakdanje življenje tistih, ki so živeli v starih rimskih časih.
81 karboniziranih štruc kruha
Ker izkopavanja še potekajo, je bilo najdišče obsežno raziskano in analizirano, od kosti okostja, človeških odpadkov in karbonizirane hrane, kar dopolnjuje naše znanje o starodavnem svetu. Na primer, 81 karboniziranih štruc, najdenih v 30 pekarnah v mestu, kaže, da so bogati in revni jedli isto vrsto kruha. To je bila poceni in lahka sestavina njihove prehrane, kar je tudi vplivalo na mnenje, da so vsi, ki so živeli v Pompejih, jedli dokaj dobro, z izjemo sužnjev. Najbolj zanimivi in strašljivi ostanki Pompejev pa so odlitki trupel tistih, ki jim ni uspelo pobegniti. Odlitke, zamrznjene v zadnjih trenutkih, so zapolnili z mavcem, tako da je te telesne obrise mogoče videti še danes. So tako natančni, da lahko vidite celo mimiko teh nesrečnih duš. Danes se lahko obiskovalci sprehajajo po dobro ohranjenih ulicah Pompejev, odkrivajo stoletja stare pekarne, vile in bordele ter spoznavajo, kako so prebivalci živeli v času, ki se ga ne spomnimo več.
Priljubljena turistična točka elite v 18. stoletju
Za številne obiskovalce je fascinantna in tragična zgodovina Pompejev tista, ki jih pritegne. Mesto je postalo eminentno in priljubljeno v obdobju renesanse, ko je postalo del Grand Tour – tradicionalnega potovanja po Evropi, ki ga je opravila elita družbe med 17. in 18. stoletjem. Dandanes je ogled mesta le malo prepuščen domišljiji – obiskovalci lahko še vedno vidijo odlitke človeških teles in skoraj slišijo topot konjskih kopit po ozkih, tlakovanih ulicah. In nasproti visokim rimskim stebrom, razpadajočim zgradbam in ogromnim trgom Pompejev se v daljavi dviga visoka senca Vezuva, ki grozi z novim izbruhom vsako desetletje.
Za razliko od nepričakovanih in slabo pripravljenih prebivalcev Pompejev, ki se niso zavedali dejstva, da živijo ob vznožju vulkana, danes Vezuv 24 ur na dan opazujejo strokovnjaki, ki lahko ljudi vnaprej opozorijo na vsak izbruh. Ker je vulkan tako velik in mogočen, je postal zanimiv tudi za turiste, seveda tudi mesti Pompeji in Herkulanej. Pod vodstvom izkušenega vodnika se lahko ljudje povzpnejo na vulkan, stojijo ob kraterju in si ogledajo razgled na morje in okoliška mesta. Vstop v Pompeje stane od 16 evrov (z januarjem bo karta 18 evrov), z vodnikom 39 evrov. Če ste v Neaplju, vam priporočamo vožnjo s turističnim avtobusom, ki stane 18 evrov, na poti pa vam vodnik pove številne informacij tako o Neaplju kot o Pompejih.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
