Menu Item
Vprašanje, kako in zakaj sta pred več kot petsto leti izginila mlada angleška princa, prestolonaslednik Edvard V. in njegov mlajši brat, še naprej vznemirja britanske zgodovinarje in raziskovalce. Ti so sicer po smrti kraljice Elizabete II. vsaj korak bližje razkritju skrivnosti.
Velika skrivnost iz zgodovine britanske krone bo morda, kot vse kaže, kmalu razrešena. Iz kraljeve palače namreč prihajajo namigi, da bi lahko novi kralj Karel III. vendarle odobril preiskavo, s katero bi bilo ugotovljeno, kaj se je pravzaprav zgodilo z mističnima “princema iz utrdbe Tower of London”.
Zgodba o princih sega v drugo polovico 15. stoletja, v leto 1483 oziroma v čas neposredno po smrti njunega očeta kralja Edvarda IV. (1442–1482). Takrat sta mlada princa, 12-letni prestolonaslednik Edvard V. in tri leta mlajši Richard, izginila, in to še preden bi bil starejši od njiju, Edvard V., okronan za kraja.
Zgodovinarji in raziskovalci so si resda enotni, da sta princa izginila neznano kam, vendar pri tem ni zares znano niti, ali sta bila umorjena, ali pa je – vsaj eden od njiju – skrivnostno izginotje preživel.
V zgodbi, ki pravi, da sta bila princa odstranjena, sta morebitna krivca dva. Ena od različic pravi, da je za njuno izginotje kriva izjemno ambiciozna in verna mati kasnejšega kralja Henryja VII., Margaret Beaufort, druga, ki jo pogosteje izpostavljajo britanski mediji, pa trdi, da je mlada princa umoril njun stric Richard, brat pokojnega kralja Edvarda IV.
Richard, vojvoda Gloucesterski, ki je po bratovi smrti začasno – do koronacije prestolonaslednika Edvarda V. – prevzel vodenje kraljestva, naj bi mlada princa razglasil za nelegitimna naslednika krone. Od takrat, pravi pripoved, ju niso več videli. Stric naj bi nečaka zaprl v londonsko utrdbo Tower of London, njuna odstranitev pa naj bi mu omogočila, da si je brez posledic prilastil krono, ki bi sicer pripadala njegovemu najstarejšemu nečaku.
Richard III. je bil za kralja okronan v letu izginotja nečakov, tj. leta 1483, a je kmalu za tem tudi sam tragično končal. Padel je namreč v odločilni bitki angleške državljanske vojne dveh rož, v kateri ga je premagal Henry VII., že omenjeni sin Margaret Beaufort, ki je nato sam prevzel krono. Poročil se je z Elizabeto Yorško, hčerko pokojnega kralja Edvarda IV. in sestro princev iz utrdbe Tower.
Henry VII. je začetnik rodbine Tudorjev, pripadnik katere je tudi aktualni kralj Karl III.
Zgodba o izginotju mladih princev je navdihnila tudi britanskega dramatika Williama Shakespearja, ki jo je širšim množicam predstavil v igri Richard III. Napisal naj bi jo v začetku devetdesetih let 16. stoletja.
Ali sta bila princa dejansko umorjena – kroži tudi zgodba, da je njuna mati s svakom sklenila dogovor o njunem umiku iz Londona, pri čemer naj bi preživel vsaj starejši Edvard V. – tako vse do danes ni znano. Morda pa bo resnica o dogodkih vendarle prišla na plan v času kralja Karla III., ki naj bi imel o preiskavi posmrtnih ostankov dečkov “zelo drugačen pogled” kot njegova mati. Pokojna kraljica Elizabet II. je namreč menila, da je spomin na prince bolje pustiti nedotaknjen.
Bo kralj Karel III. odobril preiskavo?
“Govori se, da je dejal, da bi si želel preiskave, s katero bomo enkrat za vselej izvedeli, kako sta umrla mlada člana kraljeve družine,” je po navedbah britanskega časopisa The Telegraph dejala zgodovinarka Tracy Borman, glavna kustosinja pri Historic Royal Palaces.
Če bo preiskava, ki jo mora poleg kralja odobriti še dekan Westminstrske opatije, stekla, bodo pod drobnogled vzeli posmrtne ostanke, ki so jih odkrili pod stopniščem v utrdbi Tower of London leta 1674, kasneje pa so jih pokopali v Westminstrski opatiji.
Anglikanska cerkev je, podobno kot kraljica Elizabeta II., doslej zavračala testiranje DNK z obrazložitvijo, da bi preizkušanje zgodovinskih teorij vodilo v še več izkopov posmrtnih ostankov članov kraljeve družine.
Je javni interes dovolj velik?
Profesor Turi King, član ekipe, ki je bila zadolžena za identifikacijo ostankov Richarda III., je po navedbah Telegrapha povedal, da bi manjši vzorec najprej poslan na radiokarbonsko datacijo, s katero bi ugotovili, ali so posmrtni ostanki sploh iz pravega obdobja.
Če se izkaže, da so ostanki iz 15. stoletja, bo sledila genetska analiza. Kot je povedal King, bodo, če je v ostankih ostalo dovolj DNK, kromosome Y primerjali s kromosomi Richarda III.
Če se bo preiskava zgodila, mora biti opravljena na “premišljen, nesenzacionalističen in znanstven način”, je po navedbah omenjenega britanskega časnika še dejal King. Kot je poudaril, bi morale biti ugotovitve objavljene v obliki znanstvene študije, prav tako pa si je po njegovem treba zastaviti vprašanje, ali je za izkop posmrtnih ostankov javnost dovolj zainteresirana – ne glede na to, da je skrivnostno izginotje princev ena od največjih skrivnosti britanske zgodovine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!