Strokovnjak: Človeka lahko "preberete" s pogledom v en del telesa

Po mnenju poznavalcev neverbalna komunikacija, torej tisto, kar ni izrečeno, predstavlja večino človeškega sporazumevanja in velikokrat poteka na nezavedni ravni.
Ameriški antropolog Raymond Birdwhistell je na primer menil, da samo tretjino vsega povemo z besedami, vse ostalo pa s telesom.

Geste, izrazi obraza, drža telesa, rok, način, kako gledamo sogovornika in podobni znaki lahko, če jih poznamo ali smo pozorni nanje, razkrijejo, kaj se dogaja v sogovornikovi glavi.

Chase Hughes, vojaški veteran in izvršni direktor podjetja za uporabno raziskovanje vedenja Applied Behaviour Research, pa pravi, da obstaja "vstopna točka za odkrivanje večjih skrivnosti človekove govorice telesa", piše portal Lad Bible.
To je mežikanje. Natančneje, hitrost mežikanja.

Ta drobna, samodejna funkcija oči se morda ne zdi pomembna, vendar lahko razkrije vse, kar morate vedeti o človekovem razpoloženju, je povedal Hughes v gostovanju v nekem podkastu.

Po njegovih besedah je hitrost mežikanja "eden najhitrejših načinov za razumevanje druge osebe".

"Če oseba hitro mežika, je to znak visoke stopnje stresa, če mežika zelo počasi, pa znak osredotočenosti," je povedal.
Kot primer je Hughes navedel pogovor z osebo, ki trpi za antisocialno osebnostno motnjo, in pojasnil, da imajo takšne osebe običajno intenziven pogled z minimalnim mežikanjem.

"Če se v sobi za zaslišanje ali pri poslovnih pogajanjih pogovarjam s psihopatom, je ta zelo osredotočen na svojo 'žrtev' in stopnja njegovega mežikanja bo skoraj ničelna, saj bo želel nekoga zmanipulirati," je dejal.

Po drugi strani pa oseba, ki doživlja povečano stopnjo stresa ali tesnobe, začne mežikati pogosteje.

Pomemben je tudi kontekst

Zakaj naj bi bilo prav mežikanje zanesljiv znak? "Eden od razlogov, zakaj je hitrost mežikanja tako zanesljiva, je, da gre za nezaveden proces," je pojasnil Hughes. "Zavestno ga ne moremo nadzorovati."

Ljudje v normalnih razmerah pomežiknemo z očmi približno od 15- do 20-krat v minuti. Kako torej uporabiti to tehniko med pogovorom z drugo osebo, ne da bi bilo štetje mežikov moteče in zelo očitno?
Po Hughesovih besedah je preprosto – bodite pozorni na očitne spremembe v sogovornikovem vedenju.

V tem primeru to pomeni, da se poleg hitrosti mežikanja spremeni tudi kaj drugega – recimo ton glasu, izrazitost kretenj ali izrazov, usmerjenost pogleda in podobno.

"Kar me pri človeškem vedenju res zanima, so spremembe," je pojasnil Hughes. Poudaril pa je, da je pri opazovanju govorice telesa pomemben kontekst. "Ta dejavnik je pri analizi vedenja enako ključen," je dejal.

"Zato je ljudem tako težko izvajati raziskave na tem področju," je še dejal Hughes. "Ker obstaja na milijone spremenljivk."