Menu Item
Strokovnjaki so poustvarili obraz faraona, ki je ustanovil Dolino kraljev in je Egipt popeljal v dobo miru in blaginje, ne da bi razkrili njegovo mumijo.
Amenhotep I., drugi vladar iz 18. dinastije egipčanskih faraonov, ene najbolj pomembnih, je umrl pred okoli 3.500 leti, star približno 35 let.
Bil je prvi, ki so ga pokopali v Dolini kraljev, počivališču skoraj vseh faraonov iz 18., 19. in 20. dinastije, kjer so arheologi odkrili vrsto njihovih grobnic (med njimi verjetno najbolj slavno, Tutankamonovo). Po smrti so ga začeli častiti kot boga, predvsem zato, ker je Egipt med svojo 21 let dolgo vladavino popeljal v novo dobo miru in blaginje, piše britanski Daily Mail. “Pod miroljubno vladavino Amenhotepa I. se je začel vzpon Egipta in razcvet Novega kraljestva,” je dejal arheolog Michael Habicht z univerze Flinders v Avstraliji.
Habicht je sodeloval tudi pri rekonstrukciji obraza tega pomembnega faraona, katerega mumija je bila edina kraljevska mumija, ki je sodobni egiptologi niso razkrili in preiskali.
So jo pa pred tremi leti skenirali s pomočjo računalniške tomografije. Takrat so raziskovalci lahko “pogledali” pod ovoje, s katerimi je obdana Amenhotepova mumija in dobili predstavo, kako je videti.
Bil je visok okoli meter in pol, imel dobre zobe in kodraste lase
Pregledi niso pokazali vzroka smrti, vendar so ocenili njegovo starost ob smrti na približno 35 let.
Nakazali so tudi, da je njegova mumija utrpela vrsto poškodb, “ki so jih verjetno povzročili roparji grobnic ali balzamerji, ki so pozneje ponovno zavili mumijo,” je dejal Habicht. Pokazalo se je tudi, da je bil Amenhotep visok približno meter in pol, njegovi zobje so bili v dobrem stanju in imel je skodrane lase, je še dodal.
S pomočjo tomografskega posnetka faraonove lobanje pa je brazilski grafični oblikovalec, specializiran za forenzično rekonstrukcijo obraza, Cicero Morares poustvaril faraonov obraz, ki ga lahko tako vidimo prvič po skoraj 3.500 letih. Seveda je ob tem treba povedati, da gre za najbolj verjetno podobo, nastalo na podlagi anatomskega znanja o človeškem obrazu.
Morares, ki je poustvaril faraonov obraz, pa je opazil, da se ta ne ujema popolnoma z upodobitvami na kipih iz tedanjega časa.
Številne mumije, tudi Amenhotepova, kažejo retrognatizem ali prevelik ugriz, česar pa na kipih običajno ni videti. Se pa kiparske upodobitve faraona z rekonstrukcijo ujemajo v predelu nosu, nekateri tudi v območju obrvi, manj pa v predelu brade, ki je pri kipih bolj “štrleča”, je povedal Morares. Grafik se pri rekonstrukciji faraonovega obraza namreč ni opiral na kiparske upodobitve, ampak je sledil izključno svojemu znanju iz anatomije.
Aprila 2021 so Amenhotepovo mumijo preselili v Narodni muzej egiptovske civilizacije skupaj z mumijami 17 drugih kraljev in 4 kraljic na dogodku, imenovanem Faraonova zlata parada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje