Menu Item
Sodobne forenzične tehnike so razjasnile skoraj dve stoletji staro teorijo zarote o domnevnem "izgubljenem evropskem princu".
Leta 1828 se je v nemškem mestu Nürnberg pojavil deček.
Bil je razmršen, skromno oblečen, ni znal povedati, ne kdo ne od kod je, znal pa je napisati svoje ime – Kaspar Hauser. S seboj je imel tudi dve pismi, naslovljeni na nekega vojaškega častnika v mestu. Pismi naj bi napisala njegova oče in mati, ki sta v njih pojasnila, da dečka, rojenega leta 1812, ne moreta preživljati. Domnevni oče je v pismu navedel, da ga je vzel “za svojega” in da ga je imel vse življenje zaprtega v hiši, vendar ni napisal, kje naj bi to bilo. Kaspar naj bi želel služiti v kraljevi vojski. “Vzemite ga ali pa ga obesite,” je še pisalo v enem od pisem. Nobeden od piscev se ni podpisal s svojim imenom ali razkril, od kod je.
Veliko kasneje so grafologi razkrili, da je pismi najverjetneje napisala ena oseba, po nekaterih mnenjih celo Kaspar sam. Vendar v trenutku, ko so ga našli, tega ni vedel nihče. Dečka so klicali tudi “divji deček”. Zanj so se začeli zanimati različni ljudje, ko se je zgodba o njem razširila po Evropi, celo neki britanski lord.
Skrivnostno življenje in skrivnostna smrt
Življenje Kasparja Hauserja je bilo tudi po tem, ko so ga našli, polno nenavadnih dogodkov in nasprotujočih si njegovih izjav.
Že v enem letu so začela o njem krožiti ugibanja, kdo v resnici je. Najbolj priljubljena različica je govorila, da je bil Hauser sin nedolgo pred tem preminulega velikega vojvode Carla iz Badna v južni Nemčiji. Zgodovina pravi, da je edini preživeli sin velikega vojvode umrl kot dojenček leta 1812. Z nenadnim pojavom Hauserja pa so nekateri začeli špekulirati, da je bil prav on resnični dedič hiše Baden, da so ga ugrabili in zamenjali z umirajočim otrokom, “da bi tako zavarovali rod” plemiške družine, ki je bila ena od pretendentov za prestol Svetega rimskega cesarstva, ki pa je medtem razpadlo.
Pet let po Hauserjevem skrivnostnem prihodu je bil takrat 21-letni mladenič skrivnostno zaboden do smrti, kar je vsemu skupaj dodalo še več spletk in v naslednjih desetletjih navdihnilo na stotine člankov, knjig, filmov in iger. Po pisanju Wikipedije je glede na okoliščine mogoče tudi, da bi šlo za “samomor po nesreči”, ko naj bi Kaspar poskušal ponovno opozoriti nase.
Njegova identiteta buri duhove vse do danes. Pred nekaj leti so jo poskušali razvozlati tudi strokovnjaki za genetiko. Mednarodna skupina znanstvenikov je tako primerjala genetski material iz las in krvi Kasparja Hauserja, ki so se ohranili, z genetskim materialom še živečih potomcev hiše Baden. Vendar so poskusi dali nezanesljive rezultate, poleg tega pa so nekateri znanstveniki tudi dvomili o pristnosti Hauserjeve krvi, prav tako tudi takratne tehnike genetske analize še niso bile tako natančne, kot so sodobne.
Zadnja raziskava je razkrila, ali je bil Kaspar izgubljeni princ
Zato so genetiki ponovno poskusili pred kratkim. Genetik Turi King, ki je bil udeležen v raziskavi, je za revijo Science Alert pojasnil: “Po smrti se naša DNK razgradi v vse krajše in krajše fragmente, dokler ni več ničesar, iz česar bi lahko sestavili primerjalno zaporedje njenih delov. Metode analize DNK, ki so bile na voljo v 90. letih prejšnjega stoletja in v začetku sedanjega, so bile uspešne pri dolgih fragmentih DNK, vendar niso dale jasnih in prepričljivih rezultatov, ko so opravili analizo DNK iz materiala, ki je pripadal Hauserju.”
Tokrat pa so znanstveniki iz vzorcev Hauserjeve krvi lahko izločili mitohondrijsko DNK. Ta se deduje le po materini liniji. Ugotovili so, da je mitohondrijska DNK enaka tako pri vzorcih krvi kot las, tako da je to potrdilo njihovo pristnost. Ko pa so to DNK primerjali z DNK domnevnih Hauserjevih kraljevih sorodnikov, pa ujemanja ni bilo. Ekipa je tako zaključila, da so bili Hauserjevi geni “razločno drugačni od mitohondrijske linije hiše Baden”. Tako to “izključuje skupno materinsko linijo” in s tem tudi teorijo o tem, da je bil Hauser ugrabljeni princ iz hiše Baden, so v raziskavi, objavljeni v reviji iScience, zapisali znanstveniki.
“Na žalost pa nam naši podatki še vedno ne morejo povedati, kdo je bil Kaspar Hauser,” je dejal King. Dodal je, da je njegov tip mitohondrijske DNK zahodnoazijski, vendar ga ne morejo ožje geografsko opredeliti. Tako je razrešena ena od velikih teorij zarote in skrivnosti “divjega dečka iz Nürnberga”, vendar morda nikoli ne bomo izvedeli, od kod je skrivnostni fant v resnici prišel in kdo je bil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!