Menu Item
Kako to, da minuta molka, s katero obeležimo spomin na umrle, praviloma ne traja minuto? Je to prav ali narobe? Ali mora biti cela minuta?
Na 15. redni seji državnega zbora so se predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tisti dan nagovorila parlament, in poslanke ter poslanci z minuto molka poklonili spominu na umrlega Vojka Čeligoja, nekdanjega poslanca stranke Desus, ki je to funkcijo opravljal v mandatu 2000-2004. Posnetek kaže, da je obeležitev spomina na nekdanjega poslanca trajala okoli 17 sekund – torej dobre četrt minute.
Zakaj minuta molka ne traja minuto? Ali mora trajati tako dolgo, smo se vprašali. Kdo, če sploh, meri čas? Kako dolgo naj traja minuta molka, da ne bo videti že skoraj nespoštljivo kratka do človeka, ki se mu je čas sicer iztekel?
Morda je ob tem zanimivo, da sta prav raziskovalno-dokumentacijski sektor in raziskovalni oddelek državnega zbora o minuti molka leta 2015 opravila raziskovalno nalogo z naslovom “Minuta molka”. V njej sta avtorja mag. Tatjana Krašovec in mag. Igor Zobavnik, vodji sektorja oziroma oddelka, opisala, kako je minuta molka opredeljena ter kako jo obeležujejo v našem in nekaterih tujih parlamentih.
Na splošno je minuta molka način izkazovanja spoštovanja do umrlih ob različnih priložnostih. Gre za civilizacijsko normo, ki nima splošnih navodil ali predpisov o tem kdaj, kje ali ob katerih priložnostih in na kakšen način z njo obeležimo spomin na umrle. Prav tako nikjer ni opredeljen točen čas, kako dolgo naj traja, čeprav v mnogih jezikih čas tišine v spomin umrlih opredeljujejo kot minuto.
Wikipedija ve povedati, da se je prvi zabeleženi primer uradne minute molka, posvečene mrtvi osebi, zgodil na Portugalskem 13. februarja 1912. Portugalski senat je posvetil 10 minut molka Joséju Marii da Silva Paranhosu Júniorju, baronu Rio Branca v Braziliji in zunanjemu ministru brazilske vlade, ki je umrl tri dni prej.
“Gre predvsem za simbolično dejanje, pomembna pa je gesta,” nam je o minuti molka povedala strokovnjakinja za protokol Ksenija Benedetti. “Nihče ne ’štopa’, kako dolgo naj traja tišina,” je dodala. Po navadi trajanje določi tisti, ki k minuti molka pozove. “Zelo kratka minuta molka lahko za koga deluje nespoštljivo, vendar je kljub temu pomembna gesta, ne pa trajanje,” je še dejala. Povedala je tudi, da se ne spomni, da kdo kdaj minute molka ne bi spoštoval.
Državni zbor ima potek žalne seje urejen v Protokolarnih pravilih. Žalno sejo parlament priredi ob smrti predsednika republike, nekdanjih predsednikov republike, predsednika Vlade, nekdanjih predsednikov Vlade, predsednika Državnega zbora, nekdanjih predsednikov Državnega zbora in ob smrti poslancev tekočega mandata.
Primerjava med parlamenti evropskih držav, Turčije in Izraela ter Evropskega parlamenta, ki so jo opravili v državnem zboru, pokaže, da večina parlamentov nima predpisov o tem kdo, kdaj in ob kakšnih priložnostih skliče žalno sejo parlamenta, pač pa to izhaja večinoma iz prakse.
Vendar pa se v večini parlamentov v okviru takšne seje umrlih spomnijo tudi z minuto molka. Le v Grčiji, Irski, Turčiji in na Norveškem ta minuta ni eksplicitno omenjena.
Nikjer pa minuta molka ni časovno točno opredeljena. Se pa v parlamentu Združenega kraljestva poslanci spodnjega doma (House of Commons) 11. novembra spominu na padle v prvi svetovni vojni poklonijo z dvema minutama molka. To je sicer del državnega obeleževanja Spominskega dne ob obletnici podpisa mirovnega sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno, ki ga po vsem Združenem kraljestvu in v državah Commonwealtha obeležujejo s spominskimi slovesnostmi in z dvema minutama molka.
