Menu Item
Uživanje močno predelane hrane lahko skrajša življenje za več kot deset odstotkov, kaže nova študija iz Združenih držav Amerike. Raziskovalci so skoraj tri desetletja spremljali pol milijona ljudi in ugotovili, katere skupine močno predelanih živil so najbolj škodljive.
Nova študija kaže, da lahko uživanje večje količine močno predelane hrane skrajša življenjsko dobo za več kot deset odstotkov.
Predhodno študijo so raziskovalci pretekli konec tedna predstavili na letnem srečanju Ameriškega združenja za prehrano v Chicagu. V raziskavi so analizirali podatke o prehrani skoraj 541.000 Američanov, starih od 50 do 71 let, zbirali pa so jih od leta 1995. Podatke o prehrani so raziskovalci povezali s stopnjo umrljivosti.
V primerjavi tistih, ki so uživali malo močno predelane hrane, in tistih, ki so jedli največ močno predelane hrane, se je izkazalo, da imajo zadnji večjo verjetnost za smrt zaradi bolezni srca ali sladkorne bolezni. V primerjavi s podobnimi študijami pa raziskovalci niso ugotovili večjega števila smrti zaradi raka.
Bolezni srca in ožilja, demenca, sladkorna bolezen, debelost, kap, presnovni sindrom …
Vendar so se nekatera močno predelana živila izkazala za bolj tvegana kot druga. “Močno predelano meso in brezalkoholne pijače sta podskupini živil, ki sta najbolj povezani s tveganjem za prezgodnjo smrt,” je za CNN povedala glavna avtorica študije Erikka Loftfield z Nacionalnega inštituta za raka v Marylandu v ZDA.
Med pijačami so izstopale zlasti dietne in sladke brezalkoholne pijače, ki vsebujejo umetna sladila in aditive. Sladke pijače so povezane z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja ter s pojavom demence, sladkorne bolezni tipa 2, debelostjo, kapjo in presnovnega sindroma, ki lahko vodi do bolezni srca in sladkorne bolezni.
Podobno sicer kaže študija iz 2019: ženske, ki so dnevno spile več kot dva kozarca sladkih pijač, so imele za kar 63 odstotkov večje tveganje za prezgodnjo smrt kot ženske, ki so sladke pijače pile manj kot enkrat na mesec. Pri moških se je tveganje povečalo za 29 odstotkov.
Šunke ali piščančjih medaljonov ljudje ne vidijo kot močno predelane hrane
Raziskovalci izpostavljajo še predelano meso, kamor sodijo slanina, hod dogi, klobase, pršut, govedina in delikatese. Študije uživanje rdečega in predelanega mesa povezujejo z rakom na črevesju, želodčnimi in srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter prezgodnjo umrljivostjo.
“Nova študija kaže, da je predelano meso morda eno najbolj nezdravih živil. Vendar ljudje še vedno na šunko ali piščančje medaljone ne gledajo kot na močno predelano hrano,” je povedala profesorica na londonski šoli za higieno in tropsko medicino Rosie Green, ki v študiji ni sodelovala.
“Študija potrjuje povezavo med uživanjem močno predelane hrane in umrljivostjo, pri čemer prevladujejo smrti zaradi bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2,” je sporočil zaslužni profesor na brazilski univerzi v Sao Paulu Carlos Monteiro. Brazilski epidemiolog je skoval izraz močno predelana hrana in uvedel klasifikacijo nova, ki poleg hranilnih snovi upošteva tudi način izdelave živila. Monteiro v tokratni raziskavi ni sodeloval.
Uživanje močno predelanih živil se je podvojilo
Ena ključnih težav študije je, da so podatke o prehrani zbrali le na začetku, je izpostavila Green. “Težko je ugibati, kako so se spremenile prehranjevalne navade,” je dejala. Proizvodnja močno predelane hrane se je namreč močno razmahnila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po ocenah skoraj 60 odstotkov dnevnih kalorij povprečnega Američana predstavljajo močno predelana živila.
“Če kaj, potem v svoji študiji verjetno podcenjujemo delež, ki ga predstavljajo močno predelana živila. Njihova uporaba se je verjetno z leti le povečala,” je pojasnila Loftfield.
Temu pritrjuje tudi maja objavljena študija o posledicah uživanja močno predelane hrane med zaposlenimi v zdravstvu. Raziskovalci so namreč pri tej študiji vsaka štiri leta preverjali, kaj jedo zaposleni. Ugotovili so, da se je uživanje močno predelanih živil med sredino osemdesetih let prejšnjega stoletja in letom 2018 podvojilo. Glavni avtor te študije, izredni profesor na Harvardu Mingyang Song, je izpostavil, da se je podvojil dnevni vnos slanih prigrizkov in mlečnih sladic, kot je sladoled. Poudaril je še, da so vse kategorije močno predelane hrane povezane z zdravstvenimi tveganji.
Erikka Loftfield je dejala, da bi se morali osredotočiti na izbiro čim bolj polnovrednih živil. “Če je živilo močno predelano, preverite vsebnost natrija in dodanih sladkorjev ter poskušajte sprejeti najboljšo odločitev na podlagi označbe hranilne vrednosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje