Teleskop, ki je videl dlje kot kdorkoli prej: 35 let legendarnega Hubbla (FOTO)

Ko je aprila 1990 raketoplan Discovery v Zemeljsko orbito uspešno utiril teleskop, ki so mu nadeli ime po ameriškem astronomu Edwinu Hubblu, je astronomska srenja odpirala šampanjce.
Uresničena je bila ideja, ki jo je že daljnega leta 1946 predstavil ameriški znanstvenik Lyman Spitzer.

Takrat so znanstveniki že vedeli, da Zemljina atmosfera predstavlja precejšnjo oviro za teleskope.

Spitzer pa je prvi predstavil idejo o teleskopu, ki bi vesolje opazoval zunaj atmosfere, v Zemljini orbiti. Tam bi lahko vesolje videl veliko jasneje in pa tudi dlje v njegovo globino kot tisti na tleh.

Nekaj desetletij kasneje sta ameriška in evropska vesoljska agencija združili moči in kar je bila nekoč znanstvena fantastika, je postalo resničnost.

Ob prvih fotografijah jim je zastal dih. "Polomija!"

Približno mesec dni po utirjenju je Hubble posnel prve posnetke in jih julija 1990 poslal na Zemljo.
Ko so jih astronomi ugledali, je vsem zastal dih.

Posnetki niti približno niso bili takšni, kot so upali, da bodo. Namesto kristalno čistih posnetkov so namreč dobili zamegljene slike.

Prvi odmev na nepričakovani zaplet je bil, da gre za velikansko in zelo drago polomijo. Vendar pa pri Nasi niso obupali.

Ugotovili so, kje je napaka in namesto da bi teleskop "vrgli stran", organizirali servisno misijo.

Trajalo je sicer tri leta, da jim je teleskop, ki je lebdel v orbiti, uspelo popraviti, kar je bil izjemen dosežek že sam po sebi.

A po popravilu se je teleskop Hubble človeštvu "oddolžil" z resnično izjemnimi fotografijami vesolja in vesoljskih objektov, ki so mnogim resnično jemali dih.

Tako natančnih slik objektov, oddaljenih na milijone, celo milijarde kilometrov, ljudje še nikoli niso videli.

Vendar pa znanstveniki teleskopa niso poslali v vesolje zgolj zato, da bi si s prelepimi fotografijami potešili estetski občutek, pač pa predvsem zato, da bi teleskop potešil njihovo radovednost.
Hubble je pomagal znanstvenikom odgovoriti na nekatera največja vprašanja o vesolju. Na primer: koliko je staro? Kako hitro se širi? Kaj vse se skriva tam zunaj?

Med njegovimi največjimi dosežki so:

• Pomagal je izračunati starost vesolja – okoli 13,8 milijarde let.


• Sodeloval je pri odkritju, da se vesolje širi vedno hitreje – kar nakazuje, da obstaja nekaj, kar imenujemo temna energija.


• Posnel je atmosfere nekaterih eksoplanetov – planetov zunaj našega Osončja.


• Prikazal nam je, kako nastajajo zvezde in galaksije, tudi s slavnim posnetkom "Stebrov stvarjenja" v meglici Orel (v galeriji spodaj).

Pričakovali so, da bo deloval le 15 let

Ko je Hubble poletel v vesolje, znanstveniki niso pričakovali, da bo "dočakal" 35-letnico svojega delovanja.
Pričakovali so namreč, da bo uspešno deloval 15 let. A jih je Hubble presenetil. Res je, da so ga v tem času inženirji kar petkrat obiskali z raketoplanom in mu zamenjali ali popravili dele.

In trenutno kaže, da bo aktiven vsaj še nekaj let – morda celo do sredine 30. let tega stoletja. V zadnjih letih mu je pri delu začel pomagati teleskop James Webb, Hubblov "mlajši in bolj izpopolnjeni brat", ki vidi še globlje v vesolje.

A Hubble ostaja legendarna ikona – simbol znanstvene radovednosti in tehnološkega poguma.