Menu Item
Vsi smo tu in tam kritični do sebe. Morda nam gre nekaj narobe, nam spodleti ali pa nam gre slabše, kot smo pričakovali. Konstruktivna kritika je vedno dobrodošla, a kdaj prestopimo tisto mejo, ko nam samokritika prinaša več slabega kot dobrega?
Strokovnjaki pravijo, da se je treba, ko iskanje popolnosti in stremljenje, da bi bili vedno najboljši, postane naše duševno stanje, ustaviti.
Posameznik popolnost lahko išče pri sebi, na delovnem mestu, pri partnerju, otrocih itn. Nikoli ni (nič) dovolj dobro in postavljene standarde je skoraj nemogoče doseči. Takšen posameznik je pogosto izjemno kritičen do sebe in drugih. Samokritika se izraža predvsem v notranjih dialogih, ki lahko pripeljejo tudi do zelo negativne naravnanosti do sebe in drugih.
Zakaj je ekstremna samokritika slaba za naše duševno zdravje in počutje?
Tega vprašanja se je v raziskavi lotil dr. Daniel Kolubinski s kolegi z univerze London South Bank. S študijo so želeli raziskati, kakšna je povezava med samokritičnostjo v njeni skrajni obliki in simptomi anksioznosti. V študijo so zajeli 30 študentov dodiplomskega študija, s povprečno starostjo 25 let.
Udeleženci so reševali težke matematične naloge, a raziskovalci so jim pred reševanjem predali informacijo, da naloge povprečna večina reši brez težav. S tem so namenoma želeli sprožiti neuspeh, da bi lahko prepoznali misli, ki so jih imeli udeleženci po rešenih nalogah. Udeležence so prosili, naj zapisujejo vse kritične misli, ki so se jim porodile po prejemu rezultatov, npr. “kaj je s tabo narobe”, “ali res ničesar ne znaš narediti prav”.
Raziskovalci so za primerjavo oblikovali še drugo, primerjalno skupino, ki je prav tako reševala iste težke matematične naloge, le da drugi skupini niso predali informacije, da naloge večina reši brez težav.
Izsledki raziskave so pokazali, da so udeleženci prve skupine doživljali neprimerno višjo raven stiske in bili samokritični do sebe. Še več, ugotovili so, da so se udeleženci prve skupine še daljši čas po študiju počutili zmedene. Kljub temu da so jih raziskovalci seznanili z eksperimentom, se udeleženci prve skupine še nekaj časa niso mogli pomiriti zaradi neuspeha.
Ali ste preveč samokritični do sebe?
Avtorji zgornje študije so razvili vprašalnik/test, ki nam razkrije, ali smo preveč kritični do sebe (vir). Več je pritrdilnih odgovorov, višja je raven samokritičnosti:
- ko doživim neuspeh ali naredim napako, razmišljam samo o tem in se težko osredotočam še na kaj drugega,
- ko naredim napako ali neumnost, sem še bolj zahteven do sebe,
- da se izognem napakam v prihodnosti, razmišljam o stvareh, ki sem jih naredil narobe,
- napake, ki sem jih naredil, kažejo na moj šibki karakter,
- napake, ki sem jih naredil v preteklosti, večkrat analiziram, kar za mene pomeni, da mi je zares mar,
- zdi se mi, da bom postal depresiven, če ne bom dovolj samokritičen,
- če ne bom dovolj razmišljal o svojih napakah in neuspehih, bom postal aroganten,
- težko se oddaljim od samokritičnih misli in od misli, da nisem dovolj dober,
- misli o svoji vrednosti dojemam kot dejstva – če jih mislim, so resnične.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!