Način vožnje električnih vozil lahko podaljša življenjsko dobo baterij tudi za 38 odstotkov, kaže raziskava.
“Nismo pravilno testirali baterij električnih vozil,” je izpostavila Simona Onori, izredna profesorica in soavtorica študije univerze Stanford, ki je razkrila pomanjkljivosti standardnih metod za testiranje dosega in obrabe (degradacije) baterij električnih vozil (EV).
Kot pravi Onori, so pri testih premalo upoštevali pogoje vožnje v realnem svetu. Življenjske cikle baterij namreč v laboratorijih običajno testirajo s konstantnim praznjenjem in polnjenjem, kar ne odraža realne uporabe. Študija trdi, da tak pristop dejansko daje napačne rezultate, piše portal Drive. “Prava vožnja, ki vključuje pogosto pospeševanje, zaviranje (kar deloma polni baterijo), ustavljanje za obisk trgovine in počitek baterije več ur, pomaga, da baterije trajajo dlje, kot smo mislili na podlagi industrijskih standardnih laboratorijskih testov,” je pojasnila Onori.
Raziskava je pokazala, da dejanska vožnja, ki vključuje pospeševanje, zaviranje, ustavljanje in dolgotrajnejše mirovanje, podaljša življenjsko dobo baterij do 38 odstotkov oziroma do dodatnih 195.000 milj (približno 314.000 kilometrov), kar predstavlja kar 14 let pri povprečni letni prevoženi razdalji 14.000 milj (približno 22.500 kilometrov). Poleg tega cikli pospeševanja in zaviranja zmanjšujejo degradacijo baterij.
Poleg tega je študija pokazala, da vožnja po principu “ustavi in spelji” zmanjšuje obrabo baterij, saj uravnoveša dva dejavnika staranja: cikle polnjenja in praznjenja ter čas.
“Za potrošnike, ki uporabljajo svoja električna vozila za vožnjo v službo, po otroke, v trgovino, vendar jih večinoma ne uporabljajo ali celo ne polnijo, čas postane glavni vzrok staranja,” je pojasnil Alexis Geslin, glavni avtor študije, objavljene v reviji Nature, in doktorski študent na univerzi Stanford.
Kaj ugotovitev pomeni?
V prihodnje bodo treba spremeniti način testiranja baterij za električna vozila, ki bodo omogočile natančnejše ocene življenjske dobe baterij in dometa električnih vozil. Proizvajalci vozil bodo lahko kupcem ponudili bolj realistične podatke o življenjski dobi baterij, kar bi zmanjšalo negotovost in povečalo zaupanje potrošnikov v električna vozila.
Podaljšanje življenjske dobe baterij lahko zmanjša potrebo po zgodnji reciklaži, kar bi zmanjšalo stroške in okoljski odtis. To bi imelo pozitiven vpliv na trajnost in zmanjšalo povpraševanje po redkih surovinah, kot sta litij in kobalt.
Če so spoznanja iz raziskave pravilna, pa to pomeni tudi, da bi uporabniki lahko prilagodili svoje vozne navade in se izogibali konstantnemu polnjenju baterij in s tem podaljšali njihovo življenjsko dobo baterij. Ne nazadnje pa bi lahko tovrstna spoznanja vplivala na zasnovo mestnega prometa z večjo spodbudo za vožnjo, ki bi vključevala regenerativno (baterije obnavljajoče) zaviranje in pogostejše postanke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!