Menu Item
ChatGPT smo prosili, naj nam našteje deset najboljših slovenskih pesmi. Poglejte, kakšen je bil izbor klepetalnega robota.
Pogovornemu robotu ChatGPT smo nalogo zastavili takole: “Zdravo. Lahko prosim našteješ deset najboljših slovenskih pesmi vseh časov, z obrazložitvijo.” Mimogrede, do pogovornega robota poskušamo biti vljudni, upajoč, da bo tudi on vljuden do nas, saj se še vedno uči.
“Zdravo! Seveda, z veseljem ti bom predstavil deset najboljših slovenskih pesmi vseh časov, skupaj z obrazložitvijo za vsako pesem,” je odgovoril ChatGPT in v nekaj sekundah sestavil spisek, ki mu je na koncu dodal, da so izbrane pesmi “le nekatere izmed mnogih izjemnih glasbenih del, ki so zaznamovala slovensko glasbeno krajino. Vsaka od teh pesmi je pomemben del kulturne dediščine Slovenije, saj odražajo raznolikost in razvoj glasbene ustvarjalnosti skozi desetletja”.
Izbor in razlage so bili naslednji:
Vlado Kreslin – “Cesta” (1982)
Ta pesem je postala prava ikona slovenske glasbe. S svojimi liričnimi besedili in čustveno interpretacijo je Vlado Kreslin ustvaril himno, ki se dotika poti življenja, sanj in upanja.
Laibach – “Ti, ki izzivaš” (1987)
Laibach je s to pesmijo postavil temelje industrijske glasbe v Sloveniji. Njihova inovativna uporaba glasbenih elementov in provokativni besedilni vložek so ustvarili močan vtis in vpliv na domačo in mednarodno glasbeno sceno.
Dan D – “Voda” (2007)
“Voda” je odsev sodobnega rock zvoka v Sloveniji. Pesem se ponaša z močnimi kitarskimi riffi, hkrati pa v svojih besedilih obravnava osebno rast in spremembe.
Zmelkoow – “Bit” (1993)
Zmelkoow je znan po svoji ekscentrični in nekonvencionalni glasbi ter besedilih. “Bit” je eden izmed njihovih najbolj prepoznavnih komadov, ki vabi poslušalce k razmišljanju in raziskovanju novih zvokov.
Pankrti – “Lublana je bulana” (1979)
Ta pesem je postala himna slovenskega punka. S svojim drzno kritičnim tonom do tedanjega sistema je Pankrti ustvaril odmevno glasbeno delo, ki je postalo simbol upora.
Ljubljanski jazz ansambel – “Ping Pong” (1969)
“Ping Pong” velja za eno najznamenitejših slovenskih jazz skladb. S svojo dinamičnostjo, improvizacijo in energičnostjo je prispevala k razvoju jazz glasbe v Sloveniji.
Šank Rock – “Čakaj me” (1991)
Pesem “Čakaj me” je postala ena od himn osamosvojitvenega gibanja v Sloveniji. Z nalezljivim ritmom in besedili, ki govorijo o pričakovanju svobode, je ostala v spominu generacij.
Borghesia – “Ni Upanja, Ni Strahu” (1983)
Borghesia je s svojo elektronsko glasbo in politično usmerjenimi besedili ustvarila provokativen zvok. “Ni Upanja, Ni Strahu” je njihova ena najbolj prepoznavnih pesmi, ki se dotika stiske posameznika v totalitarnem okolju.
Demolition Group – “Zakaj te nima, Slovenija” (1984)
Ta skladba izstopa zaradi svojega poetičnega besedila, ki se ukvarja s povezanostjo med posameznikom in domovino. Glasbeno je Demolition Group združil elemente rocka, new wavea in eksperimentalne glasbe.
Tabu – “Dobra Vila” (2003)
“Dobra Vila” je postala ena najprepoznavnejših pop skladb v Sloveniji. Njeno nalezljivo in optimistično vzdušje je postalo priljubljeno med poslušalci različnih generacij.
Kaj pa narodnozabavna glasba?
Izbor nas je malce presenetil. Ne zato, ker bi bil slab ali kaj podobnega. Predvsem zato, ker smo pričakovali zelo drugačen nabor pesmi.
Je pa treba priznati, da je izbor – ne moremo govoriti o okusu – umetne inteligence vseeno precej eklektičen, saj zajema različne glasbene zvrsti – jazz, industrijski rock, punk, pop, elektronsko glasbo … ne pa tudi, kar nas je začudilo, narodnozabavne. Zato smo umetno inteligenco poprosili še za spisek 10 najboljših slovenskih narodnozabavnih pesmi vseh časov – prav tako z obrazložitvijo. Tu je bil izbor malce bolj v okvirih pričakovanj.
Slavko Avsenik in Ansambel bratov Avsenik – “Na Golici” (1954)
“Na Golici” je ena najbolj prepoznavnih narodno zabavnih melodij na svetu. Ta instrumentalna skladba je postala simbol Alp in Slovenije ter prispevala k mednarodnemu ugledu slovenske narodno zabavne glasbe.
Lojze Slak – “V dolini tihi” (1953)
Lojze Slak velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe v Sloveniji. “V dolini tihi” je pesem, ki s svojo nostalgično melodičnostjo in besedili o domačem kraju nagovarja poslušalce vseh generacij.
Ansambel Lojzeta Slaka – “Domovini” (1979)
“Domovini” je pesem, ki izraža globoko ljubezen do domovine in slovenske narave. Ansambel Lojzeta Slaka je z njo ustvaril nepozabno melodijo, ki še danes odzvanja na mnogih prireditvah.
Bratje Korenini – “Podoknice” (1974)
Ta pesem je znana po svojem živahnem tempu in preprostih, a učinkovitih besedilih. “Podoknice” so postale priljubljene na plesiščih ter ostale ena najbolj prepoznavnih skladb narodno zabavnega žanra.
Gadi – “Čakaj me” (1971)
“Čakaj me” je ena izmed najbolj značilnih skladb skupine Gadi. S svojim veselim in optimističnim tonom je postala stalnica na narodno zabavnih prireditvah.
Ansambel Franca Miheliča – “Na stojnicah cvetje prodajam” (1960)
Ta pesem je znana po svoji simpatični vsebini, ki govori o prodaji cvetja na sejemskih stojnicah. Njen prijeten ritem in liričnost so prispevali k njeni priljubljenosti.
Lojze Slak – “Samo enkrat živi se” (1971)
“Samo enkrat živi se” je ena izmed najbolj znanih pesmi Lojzeta Slaka. Njene besede o uživanju v življenju so postale geslo mnogih ljubiteljev narodno zabavne glasbe.
Ansambel bratov Avsenik – “Pozdrav domovini” (1958)
“Pozdrav domovini” je skladba, ki se poklanja lepotam slovenske dežele. Ansambel bratov Avsenik je ustvaril melodijo, ki ponosno izraža čustva do domovine.
Ivan Sivec in Ansambel Saša Avsenika – “Sosed dober dan” (1992)
“Sosed dober dan” je pesem, ki s svojo humoristično noto in zabavnimi besedili osvaja srca poslušalcev. Postala je ena izmed ikoničnih skladb novejšega obdobja narodno zabavne glasbe.
Lojze Slak – “Odpotovanja” (1986)
“Odpotovanja” izražajo globoka čustva in premislek o življenju. Lojze Slak je s to pesmijo ustvaril mojstrovino, ki se je zapisala v zgodovino slovenske narodno zabavne glasbe.
“Te pesmi so le nekaj izmed mnogih odličnih narodno zabavnih skladb, ki so prispevale k bogati tradiciji slovenske glasbe. Vsaka od teh pesmi ima svoj edinstven zvok in sporočilo ter je pustila neizbrisen pečat v srcih mnogih poslušalcev,” je na koncu pripisala AI. Nismo pa bili še čisto zadovoljni.
Pa slovenska popevka?
Če namreč govorimo o slovenski glasbi, posebej sodobni, ne moremo mimo več kot pol stoletja slovenske popevke.
Posebej ne moremo mimo njenih tako imenovanih “zlatih let”, ko so nastajale popevke kot so na primer “Poletna noč”, “Dan ljubezni”, “Med iskrenimi ljudmi” ali “Silvestrski poljub”. Zato smo ChatGPT poprosili še za spisek 10 najboljših slovenskih pesmi iz obdobja slovenske popevke, ki smo ga določili “približno med 1950 do 1990”. Klepetalni robot nam je tudi tokrat nemudoma ustregel in “izstrelil” spisek z obrazložitvijo, ki je videti takole:
Vlado Kreslin – “Vojna po vojni” (1981)
Pesem “Vojna po vojni” je Vlada Kreslina izstrelila med najvidnejše izvajalce takratne popevke. Z močnimi besedili, ki se dotikajo travmatičnih posledic vojne, je Kreslin ustvaril kritično in izjemno ganljivo skladbo.
Berta Ambrož – “Gremo na morje” (1959)
Ta pesem je postala prava klasika slovenske popevke. Berta Ambrož je s svojo interpretacijo in poletnimi besedili osvojila srca poslušalcev ter zaznamovala glasbeno krajino tistega časa.
Tomaž Domicelj – “Pomlad” (1974)
Tomaž Domicelj je s pesmijo “Pomlad” ustvaril optimistično in svežo skladbo, ki je odsevala duh generacije tistega časa. Njegova prepoznavna vokalna interpretacija je dodala poseben čar.
Marjana Deržaj – “Zvezde padajo” (1972)
“Zvezde padajo” je balada, ki jo je izvajala Marjana Deržaj. S svojo izjemno čustveno interpretacijo in iskrenimi besedili je ta pesem postala nepogrešljiv del slovenske popevke.
Vlado Kreslin – “Cesta” (1982)
“Cesta” Vlada Kreslina se je uveljavila kot ena najlepših ljubezenskih popevk tistega obdobja. Njegov izrazit vokal in občutljiva besedila so pritegnili številne oboževalce.
Alenka Pinterič – “Tvoj objem” (1981)
Alenka Pinterič je s pesmijo “Tvoj objem” ustvarila popolnoma čarobno vzdušje. Njen izviren glas in romantična besedila so pustili pečat v glasbenem svetu.
Berta Ambrož – “Ljubezen ima obraz” (1964)
“Ljubezen ima obraz” je ena izmed pesmi, ki je Berto Ambrož še dodatno utrdila kot eno najvidnejših izvajalk tistega časa. Njena vokalna moč in čustvena interpretacija so se odlično izrazile skozi to skladbo.
Ksenija Erker – “Poleti” (1983)
Pesem “Poleti” izvajalke Ksenije Erker se je uvrstila med najbolj priljubljene popevke tistega časa. Njen edinstven vokal in poletno vzdušje so navdušili poslušalce.
Rok ‘n’ Band – “Za prijatelje” (1985)
“Za prijatelje” je Rok ‘n’ Band izvedel z izjemno čustvenostjo. Pesem je postala simbol prijateljstva in odnosa do bližnjih, hkrati pa je skupina pokazala svoj glasbeni talent.
Doris Dragović – “Što mi je treb’a” (1986)
Pesem hrvaške pevke Doris Dragović je postala priljubljena tudi med slovenskimi poslušalci. S svojo dinamičnostjo in energijo je prispevala k raznolikosti popevke tistega časa.
“Te pesmi so le nekaj izmed mnogih dragocenih skladb iz obdobja slovenske popevke, ki so zaznamovale glasbeno dediščino Slovenije. Vsaka pesem nosi svojo zgodbo in čustva tistega časa, hkrati pa še vedno navdušujejo in ženejo poslušalce tudi danes,” je zapisal robot na koncu svojega (vsaj za nas) malce nenavadnega izbora. Ampak o okusih ne bomo razpravljali. Izbor je tudi tukaj pisan, podprt z nekaterimi izvajalci, ki sodijo v železen repertoar slovenske popevke.
In zaključek?
Nabor pesmi, ki jih je naštela umetna inteligenca, je malce … kako bi rekli … samosvoj.
Tako recimo vsaj malce privzdigne obrvi izbor hrvaških pevk Doris Dragović in Ksenije Erker, ki sta morda res priljubljeni tudi med slovenskimi poslušalci, slovenski pevki pa vseeno nista in tudi izbrana pesem Doris Dragović ni videti slovenska.
Mimogrede – v njeni diskografiji, objavljeni na internetu, pesmi nismo našli. Prav tako pa nismo našli nekaterih drugih, omenjenih v izborih. Nekako se ne moremo znebiti vtisa, da je umetna inteligenca malce pomešala avtorje, skladbe in letnice. “Odpotovanja” recimo ni naslov pesmi Ansambla Lojzeta Slaka iz leta 1986, ker ansambel tistega leta ni izdal nobene pesmi ali albuma s tem naslovom, je pa to naslov prvega albuma slovenskega pevca in kantavtorja Tomaža Pengova iz leta 1973. Ali pa “Za prijatelje” ni pesem, ki bi jo napisali Rok’n’band, pač pa je to naslov pesmi Andreja Šifrerja, sploh pa ne more biti iz leta 1985, saj je skupino Rok Ferengja ustanovil šele deset let kasneje.
Ampak ne bomo zamerili. Konec koncev gre za malce zabaven poskus, predvsem pa za glasbo, za katero je ameriški pisatelj Pat Conroy dejal, da bi brez nje človeško življenje bilo kot sprehod skozi puščavo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
