Menu Item
Obstajajo rastline, od katerih poznamo samo en primerek, strokovnjaki pa si na razne načine prizadevajo, da bi jih rešili pred izumrtjem.
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi na našem planetu obstajalo okoli 9 milijonov vrst živih bitij, ki so zgrajena iz celic – poleg živali in rastlin tudi glive, enocelični organizmi in tako imenovani kromisti.
Katalogiziranih, torej znanih, je nekaj več kot 1 milijon vrst, torej je veliko še neznanega. Spisek pa se spreminja tudi zaradi odkrivanja novih vrst ali izumiranja. Po mnenju raziskovalcev trenutno živimo sredi enega največjih izumiranj živega sveta, za katera vemo, da so se že zgodila. Vsi natančni vzroki za to niso znani, določen vpliv pa ima tudi človek.
Med opisanimi vrstami je tudi nekaj takih, ki jih poznamo samo zaradi enega samega primerka, bodisi ker drugih niso našli ali pa je od vseh znanih primerkov živ samo še eden. Med takšnimi so tako živali kot rastline in jih strokovnjaki uvrščajo na tako imenovane rdeče sezname ogroženih vrst.
BBC Wildlife Magazine tako izpostavlja 5 “najbolj osamljenih rastlin na svetu”, ki spadajo med te, ogrožene vrste in za katere raziskovalci in vrtnarji iščejo načine, kako jim pomagati, da se razmnožijo in jih tako rešijo pred izumrtjem. Pri tem uporabljajo drone, umetno inteligenco in vzgojo v epruvetah.
Vsaj eno od opisanih vrst resnično predstavlja samo en primerek. Tudi slovenskih imen zanje večinoma (še) ni.
Najbolj osamljena palma na svetu
Vrsta palme z latinskim imenom Hyophorbe amaricaulis je tragičen primer.
Vrsta, endemična za otok Mavricij, je bila, kot kažejo zapisi, pogosta, danes pa velja za kritično ogroženo ali izumrlo v naravi. Trenutno obstaja samo en primerek v botaničnih vrtovih Curepipe na Mavriciju in ni znano, ali je bil primerek tam posajen ali je edini preživeli iz divje populacije tega območja, ki je bila vključena v botanični vrt ob ustanovitvi.
Palma tam živi zadnjih 150 let in je danes ograjena z nekakšno kletko in podporno ploščadjo ter je videti “stara in utrujena”, piše portal Botanic Gardens Conservation International. Ima poškodovano deblo, v rani pa znake bakterijske okužbe. Listi se ji povešajo. Poskusi ročnega opraševanja so bili do zdaj neuspešni. Uspešno pa so leta 2010 dosegli kaljenje potaknjencev, vendar so mladi zeleni poganjki rasli približno tri mesece, nato pa odmrli.
Drevo, ki mu z droni iščejo nevesto
Edini moški primerek sagovca Encephalartos woodii so v naravi našli leta 1895 v Južni Afriki.
Moški primerek so klonirali, vendar je rastlina dvodomna in za naravno opraševanje ter razmnoževanje potrebuje ženski primerek, ki pa ga v naravi niso nikoli našli. Zato je vrsta označena kot v naravi izumrla, na svetu pa trenutno obstaja okoli 500 klonov edinega primerka – vsi so v botaničnih vrtovih. Zdaj ekipe raziskovalcev, ki se trudijo, da bi vrsto morda lahko obdržali, iščejo žensko rastlino. Pri tem uporabljajo drone, s katerimi raziskovalci iz univerze v Southamptonu pregledujejo na tisoče hektarjev gozdov v Južni Afriki. Posnetke iz dronov nato analizira umetna inteligenca. Zaenkrat je iskanje neuspešno.
Nekoč najbolj osamljeno drevo ima zdaj potomce
Vrsta manjšega drevesa Pennantia baylisiana, ki ji Maori rečejo Kaikōmako, je endemična za otočje Three Kings (Trije kralji), ki spada pod Novo Zelandijo.
Leta 1945 je edini do zdaj znani primerek odkril botanik Geoff Baylis in po njem je vrsta dobila tudi ime. Edino drevo v naravi raste na meliščnem pobočju, nedostopnem za koze, ki bi ga lahko pojedle, in so ga zato poimenovali “najbolj osamljeno drevo na svetu”. A zdaj to ni več. Po sedmih desetletjih neuspehov so namreč s pomočjo potaknjencev rastlino ponovno razmnožili.
Najmanjši lokvanj v naravi
Najmanjši lokvanj v naravi je pritlikava vrsta iz Ruande Nymphaea thermarum. Listi merijo le 1 centimeter v premeru, leta 2008 pa je bil razglašen za izumrlo rastlino.
Vrtnarji iz britanskega kraljevega botaničnega vrta Kew Gardens so poskušali vzgojiti eno od zadnjih rešenih rastlin, vendar so imeli težave z vzklitjem semen. Medtem je matično rastlino pojedla podgana.
Na srečo pa so našli način, kako s kaljenjem v zelo plitvi vodi rastlini omogočiti uspešno razmnoževanje. Poleg tega so v Ruandi lani in letos našli prej neznane populacije v naravi, tako da upanje, da bodo vrsto rešili, še tli.
Orhideja, ki je osamljena v Veliki Britaniji, pri nas pa niti ne
Nenavadno orhidejo Epipogium aphyllum v slovenščini imenujemo brezlistni nadbradec, v angleščini pa so ji nadeli ime Ghost orchid, kar bi lahko prevedli kot “orhideja duhov”.
Ime naj bi dobila zato, ker ne razvije listov in ne proizvaja klorofila, zato je v primerjavi z drugimi rastlinami videti kot duh. Lahko pa bi ga dobila tudi zato, ker je v Veliki Britaniji, ki predstavlja skrajno severno mejo njene rasti, tako redka.
Rastlino so strokovnjaki na Otoku leta 2009 razglasili za izumrlo, a so jo nekaj tednov kasneje ponovno opazili. To je morda tudi razlog, zakaj je v BBC Wildlife Magazine postavljena na seznam najbolj osamljenih rastlin na svetu. Brezlistni nadbradec drugje namreč ni tako osamljen, raste pa tudi pri nas, a je uvrščen na rdeči seznam kot prizadeta vrsta. Spletna stran Orhideje Bele krajine sicer piše, da je dokaj pogost na Gorjancih in v zahodnem delu Kočevskega roga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!