Menu Item
"Najpametnejši človek, ki je kdajkoli živel," je bil sprejet na univerzo Harvard, še preden je dopolnil deset let. A življenje je kljub njegovemu genialnemu umu ubralo drugačno pot. To je življenjska zgodba Williama Jamesa Sidisa.
Morda mislite, da sta nemški fizik in matematik Albert Einstein ter angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog Stephen Hawking najpametnejša človeka, ki sta kdajkoli živela. To pa zato, ker verjetno še nikoli niste slišali za Williama Jamesa Sidisa, ameriškega “čudežnega” otroka, ki se je ponašal z inteligenčnim količnikom (IQ) med 210 in 250. Za primerjavo – Einstein in Hawking sta imela IQ 160, piše Ladbible.
Sidis je bil torej razred zase in je celo po rezultatih odstopal od najbolj nadarjenih znanstvenikov 20. stoletja. Toda, zakaj zanj še ni slišalo veliko ljudi?
Sidis se je rodil 1. aprila 1898 v New Yorku priseljencem ruskega imperija in je že pri 18 mesecih znal brati časopis. Oče Boris Sadis je bil psiholog, znan po svojem delu na področju psihopatologije, mati Sarah Mandelbaum Sidis pa je bila zdravnica.
Avtorica Sidisove biografije, Amy Wallace, je pojasnila, da so starši pritiskali nanj, naj išče znanje, ne glede na to, kaj si je želel sam. Knjige, izobraževalno gradivo in celo psihološke razprave so dečku predočili, še preden je dopolnil dvomestno število let. Pri osmih letih naj bi deček govoril osem jezikov, ustvaril naj bi tudi svojega, pri devetih letih pa so ga sprejeli na prestižno ameriško univerzo Harvard, vendar je moral do vpisa počakati do svojega enajstega leta, zato je dve leti študiral matematiko na univerzi Tufts.
Sovražil je pozornost
Pravijo, da je veliko časa porabil za popravljanje napak in prebiranje Einsteinove slavne teorije relativnosti. Leta 1909 je nato postal najmlajši študent, ki je študiral na Harvardu, in že v prvem letniku je v harvardskem matematičnem klubu predstavil štiridimenzionalna telesa. Ameriški fizik Daniel F. Comstock, takrat profesor na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT), je predlagal, da bo “mladi Sidis v prihodnosti postal velik matematik v astronomiji in vodilni v tej znanosti.”
Žal se napovedi niso uresničile, saj je Sidisovo življenje ubralo drugačno pot. Študij na univerzi pri tako rosnih letih je vplival na dečka, ki je težko živel normalno življenje, saj so se mu starejši študenti posmehovali, bil pa je tudi pod drobnogledom medijev. Avtorica njegove biografije Wallace je pojasnila, da si je deček želel postati “običajen delavec.” Sidis je po diplomi pri 16 letih nekemu novinarju celo dejal, da želi živeti v samoti, saj da od nekdaj sovraži množice.
Ko je postal docent matematike in objavil knjigo o evklidski geometriji, se je vrnil na Harvard, kjer je študiral pravo. Toda že po treh letih je študij iz neznanih razlogov opustil. Leta 1919 se je pridružil socialističnemu gibanju in bil aretiran, ker je sodeloval v protivojni akciji pod vodstvom komunistov. Zaradi svojega zvezdniškega statusa se je znašel na naslovnicah časopisov in po napadu na policista je bil obsojen na 18 mesecev zaporne kazni. Njegovim staršem je sicer uspelo doseči dogovor, da bo kazen odslužil z delom na sanatoriju MIT pod vodstvom očeta, piše Ladbible.
Pri zgodnjih dvajsetih letih je bil izpuščen, preostanek svojega življenja je preživel daleč od oči javnosti, svojega matematičnega znanja pa ni želel več izkoristiti. Delal je kot knjigovodja, uporabljal lažno ime in menjal službe ter mesta, če ga je kdo prepoznal. Kljub temu je napisal več knjig, nekatere pod svojim pravim imenom, druge pod psevdonimom, imele pa so z različno vsebino. Od zgodovine ZDA, do vozovnic za tramvaj, leta 1925 je objavil celo knjigo o kozmologiji z naslovom The Animate and the Inanimate, v kateri je napovedal črne luknje.
To je bilo celih 14 let pred bolj znanimi napovedmi indijskega fizika Subrahmanyana Chandrasekharja. Kljub dosežkom je Sadis še vedno živel v senci in celo bežal pred lastnimi starši. Genij je nato leta 1935 napisal knjigo z naslovom John W. Shattuck, v kateri se je osredotočil na vidike zgodovine ameriških staroselcev, hkrati pa je izumil vrsto koledarja, ki je iskal prestopna leta.
Sidis je živel mirno življenje, dokler ni bil leta 1937 v reviji The New Yorker o njem objavljen članek, v katerem je bilo dokumentirano, kaj se mu je zgodilo, odkar je pobegnil pred očmi javnosti. Medij je obtožil obrekovanja in kršenja zasebnosti. Vložil je tožbo in leta 1944 na sodišču tudi zmagal. Še istega leta je umrl zaradi možganske krvavitve, še piše Ladbible.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje