Menu Item
Najbližja galaktična soseda, gigantska Andromeda, se že dotika naše galaksije, kažejo podatki. Trk se je že začel. Kaj to pomeni za Zemljo in življenje na njej?
Leta 2012 je ameriška vesoljska agencija Nasa sporočila, da naša najbližja galaktična soseda Andromeda s hitrostjo 113 kilometrov na sekundo drvi proti naši galaksiji Rimski cesti in da bo z njo zagotovo trčila. Vendar so k temu pridali pomirjujoč stavek, da bo do vesoljske kataklizme prišlo šele čez 5.5 milijarde let. Lahko smo si oddahnili. Nedavno pa so znanstveniki dojeli, da se vesoljsko trčenje v resnici že dogaja. Kako to in ali nas mora skrbeti?
Če se ponoči ozrete v nebo, boste Andromedo, našo najbližjo spiralno galaksijo, komaj opazili. Če boste v zelo temni noči brez Lune in moteče svetlobe pogledali proti severu in tam našli ozvezdje Kasiopeje v obliki črke W, boste morda blizu njene najsvetlejše zvezde Šedar zagledali nekaj, kar je videti kot nekakšna zelo majhna bleda packa. To je Andromeda.
V resnici je Andromeda velikanska, večja od naše galaksije. Vendar je tako majhna videti zaradi dveh razlogov. Najprej, zelo je daleč. Drugič, vidimo lahko samo njeno jedro, ki je najbolj svetlo. Da bi videli preostale zvezde, pa naše oči niso dovolj občutljive. Na spodnji sliki lahko vidite, kako bi bila Andromeda videti na nočnem nebu v primerjavi z Luno, če bi imeli oči tako občutljive za svetlobo, kot so občutljivi sodobni teleskopi.
Ko smo napisali, da je Andromeda daleč, smo to tudi zares mislili.
Središči naše in Andromedine galaksije sta oddaljeni 2,5 milijona svetlobnih let. V vesoljskih razmerah je to zelo blizu, z našega zornega kota pa neznansko daleč (23 milijard milijard kilometrov). Vendar pa znanstveniki danes vedo, da je območje galaksij veliko večje kot tisto, ki ga lahko vidimo s teleskopi. Prvi namigi so prišli leta 2017 ob začetku Nasinega projekta Amiga, namenjenega opazovanju Andromede in njene okolice s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble. Opazovanja so razkrila, da so galaksije (tudi naša in Andromeda) ovite v velik ovoj, ki ga astronomi imenujejo galaktični halo.
Gre za mešanico plinov, prahu in potepuških zvezd. Svetloba galaktičnega haloja je šibka, tako da ga ni enostavno zaznati. Vendar so ga astronomi vseeno uspeli izmeriti in ugotovili, da se Andromedin halo galaksije razteza veliko dlje od njenih vidnih meja, piše portal EarthSky.com. Dejansko sega do polovice razdalje do naše Rimske ceste (1,3 milijona svetlobnih let) in še dlje v drugih smereh (do 2 milijona svetlobnih let).
Tudi naša galaksija ima precej velik halo. Ali to torej pomeni, da se galaksiji Andromeda in Rimska cesta že dotikata s svojimi haloji? Izkazalo se je, da z naše zorne točke, ker smo znotraj Rimske ceste, ne moremo zlahka izmeriti značilnosti haloja naše galaksije. Ker pa sta si galaksiji podobni po velikosti in videzu, znanstveniki domnevajo, da je podoben tudi halo Rimske ceste. Z drugimi besedami, zdi se, da sta se šibka haloja galaksij res začela dotikati. Tako se je trčenje na neki način že začelo.
Kaj to pomeni za Rimsko cesto?
Galaktično trčenje je kataklizmično celo za vesoljske razmere.
To astronomi vedo, ker taka trčenja že dolgo opazujejo. Po vsem vesolju galaksije trkajo druga ob drugo. Ko do trčenja pride, se prerazporedijo gravitacijske sile v galaksijah, ki razmečejo naokrog cela ozvezdja. Vse skupaj je videti kot nekakšen počasen galaktični “umazani ples”.
Vendar pa je trčenje galaksij po drugi strani videti tudi kot trčenje dveh duhov. Galaksiji preprosto šineta ena skozi drugo. Res je, da pri tem zvezde lahko razmeče naokrog, vendar je trčenje zvezd ene galaksije z zvezdami druge izjemno redko. Razlog – velikanske razdalje, ki zvezde ločujejo tudi znotraj galaksije. Kljub temu bo združitev vplivala na zvezde v obeh galaksijah.
Galaksija Andromeda vsebuje približno trilijon zvezd, naša Mlečna cesta pa okoli 300 milijard. Ko bo prišlo do trčenja, se bodo zvezde iz obeh galaksij najprej pomešale, potem pa bodo vržene v nove orbite, na koncu spet “padle skupaj” in začele krožiti okoli na novo združenega galaktičnega središča. Nova galaksija, ki bo tako nastala, ne bo več spiralna, kot sta Andromeda in Rimska cesta, pač pa eliptična in bo ena največjih galaksij v vesolju.
Bo Zemlja preživela?
Naj vas pomirimo že na začetku. Vse kaže, da bo.
Najprej zato, ker je verjetnost, da bi v naše Sonce trčila kakšna druga zvezda, zelo majhna. Tako je tudi zelo verjetno, da bo neprizadeto ostalo celotno Osončje. V najslabšem primeru bo izvrženo nekam drugam kot celota. Kaj sicer to pomeni za življenje ne Zemlji, znanstveniki še ne vedo, vendar pa bi naš planet v tem primeru obstal. Poleg tega bo trčenje potekalo zelo počasi z našega zornega kota. Končano naj bi bilo šele čez 7 milijard let. Bo pa zaradi nove razporeditve zvezd nočno nebo nad Zemljo videti povsem drugače kot danes.
Kaj pa življenje na Zemlji? Bo preživelo galaktično trčenje?
Na to vprašanje znanstveniki nimajo točnega odgovora. Vedo pa nekaj.
Čez približno 7,5 milijarde let bo Sonce sčasoma postalo rdeča velikanka. Takrat se bo napihnilo in požrlo notranje planete, zelo verjetno tudi Zemljo. Toda še pred tem se bo povečala njegova svetilnost. To se bo zgodilo čez približno štiri milijarde let, še preden bosta trčili galaktični središči. Takrat bo za Zemljo in življenje na njej zelo nevarno. Zaradi večje svetilnosti se bo namreč povečalo sončno sevanje, ki doseže Zemljo, povečala pa se bo tudi temperatura Zemljine površine. Morda bodo takratni prebivalci izpostavljeni učinku tople grede, podobnemu temu, ki se prav zdaj dogaja na sosednjem planetu Veneri (in pred katerim svarijo nekateri znanstveniki).
Tako je zelo verjetno, da življenja na Zemlji ob zaključku združitve ne bo več. Če bo človeštvo preživelo do takrat, pa bodo morda nekateri prebivalci že poleteli v vesolje, celo zunaj našega Osončja in naselili druge planete, ki bodo imeli drugačno usodo. Ti bodo morda še vedno lahko opazovali Andromedo, ki vdira v Rimsko cesto, vendar z nekoliko drugačne perspektive, kot bi jo z našega planeta.
Kako naj bi trčenje izgledalo, pa si lahko pogledate v spodnjem videoposnetku:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje