V Evropo prišli v tovoru s Kitajske. So velika grožnja, Slovenija pa zanje raj

Azijski ali rumenonogi sršen je požrešna invazivna vrsta žuželk iz družine os.
Izvira iz jugovzhodne Azije in je pred približno 20 leti prispel v Francijo s tovorom lončkov za rože, uvoženih iz vzhodne Kitajske, piše britanski blog o invazivnih vrstah. Nato pa se je hitro razširil po celotni celini.

Njegov glavni plen so medonosne čebele, pri čemer lahko posamezen sršen vsak dan ubije tudi do 50 čebel.

"Obkoljeni" s treh smeri

Kot je že pred letom dni za N1 pojasnila dr. Metka Pislak Ocepek z veterinarske fakultete, je skoraj zagotovo, da ga bomo kmalu opazili tudi pri nas.
Lahko bi rekli da nas azijski sršeni "obkoljujejo" s treh smeri: zahoda, severa in vzhoda.

"Našli so ga že na nekaterih območjih na Madžarskem, Češkem, v Avstriji in v severnem delu Italije,” je povedala Pislak Ocepek. “V Italiji je prisoten že več let, v ostalih navedenih državah so ga prvič zaznali v zadnjem letu dni. Tako da je zagotovo pričakovati, da ga bomo v bližnji prihodnosti opazili tudi na območju Slovenije.”

Slovenija je zanje "raj"

Naša država pa je za to invazivno vrsto skorajda "raj".
V Sloveniji je čebelarstvo zelo razširjeno, kar pomeni da pri nas živi veliko čebel. “Velika gostota čebeljih družin pomeni zelo veliko količino hrane za tujerodnega sršena," je v časopisu Slovenski čebelar zapisal Rene Rus z veterinarske fakultete.

Čebelar Matjaž Levičar je za N1 celo napovedal, da bo prihod azijskega sršena pripomogel k radikalni redukciji čebelarstva v Sloveniji. Zato bodo ukrepi nujni.

Ne uničujte naših sršenov, ker to koristi azijskim

Že zdaj pa strokovnjaki opozarjajo, da ne smemo dovoliti, da bi zavladala panika in bi v strahu pred azijskim sršenom začeli uničevati domače sršene ali ose.
Domači sršen je edini konkurent azijskemu za prehranske vire in življenjski prostor, naredi pa veliko manj škode kot jo lahko azijski. "Žal pri nas nekateri sršene še vedno preganjajo, tudi čebelarji. A škoda, ki jo evropski sršen naredi v čebelarstvu, je v primerjavi z azijskim zanemarljiva," opozarja dr. Danilo Bevk  z nacionalnega inštituta za biologijo. "Manj kot bo evropskih sršenov, lažje se bo azijski sršen širil," pravi.