V Ljubljani na ogled grafike, s katerimi je zaslovel Rembrandt

L.T.

Ne njegove slike, Rembrandtove jedkanice so odgovorne za mednarodni ugled, ki ga je užival v času svojega življenja. Leta 1660 je na primer veliki italijanski slikar Guercino dejal: "Odkrito povedano, ga imam za velikega virtuoza." S tem je mislil na Nizozemčeve grafike, ki so do 30. julija na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani.

Visoko spoštovanje Rembrandtovih sodobnikov do njegovih grafik je bilo razumljivo, saj je v manj kot štirih desetletjih relativno nov medij potisnil do njegovih izraznih meja.

Razstava v Narodni galeriji predstavlja 57 izvirnih del na papirju in dve matrici iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Razstava obsega 43 Rembrandtovih grafik in dve njegovi matrici.

Poleg izvirnih Rembrandtovih del je predstavljenih še 14 umetnin njegovih sodobnikov in kasnejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. V svojem življenju je naredil več kot 300 grafik, piše na metmuseum.org.

Medtem ko so poznejši grafiki skušali pridobiti več iz svojih jedkanic s spreminjanjem postopka, napadom na ploščo z novimi orodji in tiskanjem na nepričakovane površine, nihče ni dosegel večjih rezultatov, kot jih je dosegel Rembrandt s preprosto jedkalno iglo in bakrenimi ploščami.

In prav ta njegova dela si lahko ogledate na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer so razstavljene prve, še nekoliko neizrazite Rembrandtove grafike in tiste najbolj mojstrske.

Ob odprtju je soavtor razstave Jochem van Eijsden predstavil življenje in delo enega največjih umetnikov vseh časov Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606−1669), ter ga uvrstil v kontekst zgodovine.

Rembrandtove najzgodnejše jedkanice so nastale okoli leta 1626, ko je bil star 20 let, in zelo malo ohranjenih vtisov takratnega dela, kot je Počitek na begu v Egipt, kaže tako njegovo neizkušenost kot tudi njegovo drugačno razmišljanje. Ni pomislil, da bi bil njegov odtis videti kot gravura, ampak je uporabil prosto, čečkajočo potezo; zaščitna obloga na njegovih ploščah je bila mehka, kar mu je omogočalo premikanje igle s tekočnostjo krede ali peresa po papirju, je povedal van Eijsden.

Kot v skoraj vseh svojih delih se je Rembrandt teme lotil z veliko toplino in si svete družine ni zamislil na tradicionalen način, temveč dobesedno kot družino: Marija hrani svojega sina, medtem ko Jožef, ki je v takih prizorih pogosto potisnjen v ozadje, drži jed.

Rembrandtov čut za človečnost je še bolj očiten v skupini majhnih jedkanic beračev in izobčencev, narejenih v poznih 20. letih 17. stoletja.

Rembrandtovi berači in invalidi so polni trpljenja. Vzbujajo občutek jeze nad stisko človeka in očitno je, da se je poistovetil z njimi. Za Evropejce Rembrandtovega časa so grafika, jedkanica, gravura ali lesorez izpolnili potrebo, ki jo danes skupaj zadovoljujeta umetniško delo in novinarska fotografija.

Dajal jim je estetski užitek in potešil njihovo radovednost po daljnih krajih in ljudeh.

Tako je bil Rembrandt v svojem času bolj znan jedkar kot slikar (njegova najbolj znana slika je Nočna straža).

Priznani mojster medija ga je spremenil v prilagodljiv instrument svoje umetnosti. Svetopisemske teme, žanr, krajine, portreti, akti, vse to se mu je zdelo primerno za jedkanico. Rembrandt je tako obvladoval orodja kot tehniko, včasih pa je v svojih jedkanicah uporabil celo graverski rez v obliki črke V, ki ga je združil s fino jedkano iglo in debelejšo iglo za suho konico, kot v nasprotnem delu, za bogatejše slikovne učinke, lahko preberete na spletni strani Rembrandt painting.

Rembrandt je začel do leta 1650 ravnati s tiskarsko ploščo podobno kot s platnom – nekaj črnila ali tona je pustil na površini plošče, da bi ustvaril “naslikane” odtise odtisov, pri katerih bi vil vsak odtis videti drugače glede na način, kako je natisnil ploščo. Eksperimentiral je tudi z različnimi učinki, ki jih je mogoče doseči s tiskanjem na različne vrste papirja in druge podlage. Rembrandt je svoje pozne grafike pogosto dramatično predelal in z vsakim stanjem ustvaril skoraj povsem nove vizije teme, je v Narodni galeriji povedal nizozemski strokovnjak van Eijsden. Ker je ohranil toliko faz svojega delovnega procesa, lahko o tem na nek način priča tudi današnji gledalec.

Predvsem pa je Rembrandtov veliki dar jedkarja ohranil občutek spontanosti, medtem ko je natančno pazil na podrobnosti. Zanj je vsaka jedkanica, kot je zapisal učenjak K. G. Boon, “izvirala … iz globoko začutene potrebe, da bi naredil ta določen odtis.”

Tako pri jedkanici kot pri slikanju je Rembrandt delal z inventivnostjo, kakršne ni bilo pred njegovimi časi. Zato ni čudno, da so poznavalci 17. stoletja začeli ceniti njegove jedkanice celo bolj kot njegova dela v olju, tako da so že za časa njegovega življenja grafike dosegale lepo ceno na trgu. Nekateri viri pravijo, da je še leta 1669, v letu njegove smrti, sicilijanski plemič od njega prinesel 189 jedkanic.

Razstava v Narodni galeriji predstavlja 57 izvirnih del na papirju in dve matrici iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Razstava obsega 43 Rembrandtovih grafik in dve njegovi matrici. Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje.

Poleg izvirnih Rembrandtovih del je predstavljenih še 14 umetnin njegovih sodobnikov in kasnejših mednarodnih umetnikov, ki jim je stari mojster bil za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Na razstavi si lahko tudi ogledate video, ki pokaže, kako nastane grafika.

“Razstava prihaja v mesto in javnost, ki je zelo odprta za grafično umetnost. Medtem ko je ta medij v drugih državah praviloma prezrt, je v Sloveniji deležen večje strokovne pozornosti, kot se vidi na primer iz Grafičnega bienala Ljubljana in odlične grafične šole na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Pregled mojstrovega vpliva na razstavi dopolnjuje še izbor 10 umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim so predstavljena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako se boste seznanili ne le z Rembrandtom in njegovo izjemno grafično umetnostjo, temveč tudi z vplivom, ki ga je imel na poznejše domače generacije,” so v Narodni galeriji zapisali o razstavi.

Razstava v Narodni galeriji je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure. Javna vodstva so na izbrane nedelje ob 11.00 in 12.30 ter četrtkih ob 18.00. Za več infornacij kliknite tukaj.

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.