V naslednjih treh mesecih bo v vesolju precej pestro: kaj se bo dogajalo?

meteorski dež, izstrelitev rakete, vesolje

Foto: PROFIMEDIA

Dogajanje v nam bližnjem vesolju bo precej pestro, kaže napovednik vesoljskih dogodkov za naslednje tri mesece.

Spletna stran space.com je pripravila napovednik dogajanj v nam bližnjem vesolju, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih treh mesecih.

V napovednik so vključene napovedane izstrelitve in vrnitve vesoljskih plovil in misij, meteorski dež, delni lunin mrk, enakonočje in dogodek, ki bo sicer potekal na Zemlji, a bo tesno povezan z vesoljem. Ob tem poudarjajo, da se datumi lansiranja ter vračanja plovil in misij lahko spremenijo, saj jih morajo prilagoditi trenutnim razmeram tako v vesolju kot na Zemlji.

30. in 31. julij: meteorski dež alfa capricornidi

Meteorski dež, ki izhaja iz kometa z oznako 169P/NEAT, ki se periodično pojavlja v našem Osončju.

Ta meteorski dež je za opazovalce na severni polobli še posebej zanimiv, saj utrinki puščajo dolge sledi, pogosto pa lahko opazujemo “počasne”, svetlo rumene meteorje, tudi spektakularne bolide. Meteorski dež capricornidov se je sicer začel že 3. julija, trajal pa bo vse do 15. avgusta. Omenjena dneva pa pomenita vrhunec spektakla na nebu.

31. julij: izstrelitev rakete Falcon 9: Polaris Dawn

Gre za najambicioznejšo SpaceX misijo s posadko doslej.

Dva astronavta in dve astronavtki bodo med drugim poskušali doseči najvišjo orbito plovila s človeško posadko, izvedli bodo 38 znanstvenih poskusov. V orbiti bodo ostali 5 dni, v tem času pa bodo preizkusili tudi oblačila za vesoljski sprehod, čeprav ni čisto jasno, ali bodo kakšen sprehod tudi izvedli. Izstrelitev je bila sicer načrtovana že za lani, tudi 31. julij pa še ni dokončno potrjen. Polaris Dawn (Svit Severnice) je prva od treh pričakovanih misij v programu Polaris, ki ga financira milijarder in filantrop Jared Isaacman, ki je tudi član posadke.

Julij 2024: vrnitev posadke CFT Starliner

Do konca meseca naj bi se na Zemljo vrnila Nasina astronavta, ki sta preizkušala Boeingovo vesoljsko plovilo “za večkratno uporabo” Starliner.

Posadka na vrnitev čaka na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Datum vrnitve je bil že večkrat prestavljen zaradi težav s Starlinerjem. Po prvotnem načrtu bi se astronavta morala vrniti že okoli 15. julija. Nasa in Boeing pa točnega datuma vrnitve še nista objavila. Možno je tudi, da se bo datum prestavil v mesec avgust.

1. avgust: izstrelitev rakete Starship: IFT-5

Gre za preizkus rakete, ki jo pri SpaceX razvijajo v smeri plovila za večkratno uporabo. Raketa bo brez posadke. Po besedah izvršnega direktorja Space-X Elona Muska bo IFT-5 (kratica za 5. testiranje integralnega poleta) poskušal ujeti prvo stopnjo pospeševalnika rakete.

Avgust: izstrelitev plovila Progress MS-28

Rusija je napovedala izstrelitev oskrbovalnega vozila Progress za Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

Vesoljsko plovilo brez posadke bo izstreljeno z raketo Sojuz 2.1a s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Vesoljsko plovilo Ruske vesoljske agencije (ROSCOSMOS) se bo priklopilo na ISS približno tri ure po izstrelitvi. Tja bo pripeljalo zaloge različnega materiala in gorivo za vesoljsko postajo.

Avgust: polet misije Crew-9

SpaceX bo začel svojo deveto operativno misijo za Naso z ruskim kozmonavtom in tremi Nasinimi astronavti, ki se odpravljajo na Mednarodno vesoljsko postajo. Tam bodo ostali približno šest mesecev. Posadko Crew-9 bodo izstrelili z raketo SpaceX Falcon 9 iz floridske Space Coast NET. Končni datum izstrelitve še ni objavljen.

Avgust: vrnitev misije Crew-8

Po prihodu Crew-9 na vesoljsko postajo bo predhodna posadka iz mislije Crew-8 začela s pripravami za vrnitev na Zemljo.

Tudi v tej misiji so trije Nasini astronavti in ruski kozmonavt, ki so na ISS prispeli marca. Točen datum in lokacija pristanka še nista objavljena.

19. avgust: polna “jesetrova” modra luna

Avgustovska polna luna je ime dobila po jesetru, veliki ribi, iz katere pridobivajo znameniti kaviar. Poimenovanje je značilno za anglosaksonsko kulturo, pri nas pa izraza “jesetrova luna” ne poznamo. Tudi izraz modra luna prihaja iz anglosaksonskega kulturnega območja, označuje pa tretjo (od običajno štirih) polnih lun v letnem času. Pri nas bo polna luna vzšla ob 20:25. Vse polne lune letošnjega leta smo napovedali tudi mi v Luninem koledarju za 2024.

16.–18. september: konferenca o zračnem in kibernetskem prostoru 2024

Gre za konferenco ameriškega Združenja zračnih in vesoljskih sil, ki bo letos potekala v ameriški zvezni državi Maryland

Gre za neprofitno organizacijo vojaških profesionalcev iz ameriških zračnih in vesoljskih sil, katere uradni cilj je “izobraževati javnost o zračni in vesoljski moči, zagovarjati najsposobnejšo, najbolj smrtonosno in najučinkovitejšo zračno in vesoljsko silo na svetu ter podpirati pilote, varuhe neba in njihove družine”. Tema tokratne konference je “Doseganje odločilne prednosti v dobi naraščajočih groženj”.

18. september: polna žetvena luna/super luna

V anglosaksonski tradiciji se ta oznaka nanaša na polno luno, ki je najbližja jesenskemu enakonočju.

V večini let žetvena luna nastopi septembra, vendar se približno vsakih štiri ali pet let zgodi oktobra (naslednjič se bo to zgodilo leta 2025). Nekoč je v tem času potekal vrhunec žetve in kmetje so lahko ob soju te lune želi tudi ponoči. Pri nas bo ta polna luna vzšla ob 4.43.

18. september: delni lunin mrk

Ob vzhodu žetvene polne lune bo viden tudi njen delni mrk. Ta se bo začel že pred luninim vzhodom. Zemljina penumbra (delna senca) bo namreč Luno začela prekrivati že kmalu po 2. uri zjutraj, ko bo Luna na naši geografski širini še globoko pod obzorjem.

Ob vzhodu bo potekal osrednji del mrka, ko bo delček njenega površja prekrila zemljina senca (umbra). Iz sence bo Luna izšla ob 5.15 iz penumbre pa ob 6.47. Mrk bo viden iz celotne Evrope, Afrike in Južne Amerike, ter nad večjim Severne Amerike in Antarktike pa tudi nad zahodno polovico Azije. Opazovati ga bo mogoče tudi iz Atlantika in dela Indijskega in Tihega oceana.

September: izstrelitev rakete New Glenn

Komercialno vesoljsko podjetje Blue Origin multi milijarderja Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona, bo izstrelilo svojo prvo raketo, ki lahko doseže Zemljino orbito, New Glenn.

Skoraj 100 metrov visoka raketa, poimenovana po ameriškem astronavtu Johnu Glennu, lahko v nizko Zemljino orbito ponese 45 ton tovora, v geostacionarno pa 13 ton. Izstrelitev, katere datum še ni dokončno potrjen, naj bi stala okoli 68 milijonov dolarjev (62 milijonov evrov).

September: izstrelitev satelitov Galileo

Natančen datum druge od dveh izstrelitev navigacijskih satelitov Evropske unije Galileo z raketo Falcon 9 podjetja SpaceX še ni znan. Satelite bodo v orbito poslali z Nasinega izstrelišča na Floridi. To bo prvič v 15 letih, da bodo sateliti Galileo izstreljeni z neevropskega ozemlja. Trenutno je v orbiti 28 od 30 načrtovanih satelitov Galileo, od tega jih je delujočih 23, eden “ni dosegljiv”, štirje pa so nedelujoči oziroma rezervni, piše Wikipedia.

22. september: jesensko enakonočje

Jesensko enakonočje, po katerem temni del dneva za tri mesece prevlada nad svetlim, bo letos pri nas nastopilo ob 14.45. Takrat bo Sonce stalo navidezno navpično nad ekvatorjem, potem pa se bo začelo navidezno premikati proti južnemu (Kozorogovemu) povratniku, ki ga bo doseglo 22. decembra. Naši, severni polobli bo dan prinesel astronomsko jesen, južni pa pomlad.