Menu Item
Konec poletja so marsikje ponovno zacvetele češnje, hruške in druga sadna drevesa, nekatera, ki so že odvrgla listje, pa so se znova olistila. Strokovnjaki so nam pojasnili, zakaj se takšen pojav zgodi.
Po družbenih omrežjih so se pojavile fotografije cvetočih sadnih dreves ali novih listov na drevesih, ki so bila že gola. Uporabniki ob tem velikokrat pišejo, da je “narava vse bolj zmedena”, in ugotavljajo razlog. Ker pojav ni pogost, med ljudmi pritegne pozornost, v času vse bolj opaznih podnebnih sprememb pa se številni sprašujejo, ali je tudi to znamenje, da se vreme res spreminja.
Povprašali smo strokovnjake z področja agronomije in meteorologije, zakaj nastaja ta pojav, ali je pogost in ali lahko v prihodnjih letih pričakujemo pogostejše jesensko cvetenje dreves.
“Zimskih hrušk in češenj ne bomo obirali, jesenski cvetovi pa so za pomlad izgubljeni”
Prof. dr. Metka Hudina, redna profesorica na oddelku za agronomijo na ljubljanski biotehnični fakulteti, nam je pojasnila, da pojav sam po sebi ni nekaj zelo nenavadnega.
Po navadi se rastline s cvetenjem ali z olistanjem v času, ki zanje za to ni običajen, odzovejo na stres, ki so ga doživele. “Sušo ali pa točo – kakršni smo bili recimo priča v juliju in avgustu – so rastline razumele kot čas za mirovanje, potem pa so ugotovile, da so razmere ugodne za ponovni razvoj. Zato ponovno vzcvetijo ali poženejo liste,” je povedala. Ob tem je kot primer omenila katastrofalno točo leta 2011, ko so šest tednov kasneje ponovno vzcvetela marsikatera drevesa.
Običajno teh cvetov in listov ni veliko in v socvetjih se pojavi manj cvetov kot spomladi, pa tudi manj listov. Tu in tam se celo zgodi, da se cvetovi razvijejo v plodiče. “Vendar jesenskih ali božičnih hrušk ali češenj ne bomo obirali,” se je pošalila dr. Hudina, ki je dodala, da so k tako imenovanemu sekundarnemu cvetenju sicer bolj nagnjeni pečkarji – kot so jablane in hruške.
“So pa ti cveti in brsti za naslednjo pomlad izgubljeni,” je dodala. To pomeni, da iz brstov, ki so pognali jeseni, spomladi ne bo ponovno pognal cvet ali list. Povedala je še, da to, sekundarno cvetenje, rastlino izčrpava, zato je koristno, če ji v tem času pomagamo tako, da jo dobro prehranimo.
Bodo jesenska cvetenja dreves v bodočnosti pogostejša?
Na vprašanje, ali lahko sekundarno cvetenje v prihodnosti pričakujemo pogosteje, je dr. Hudina dejala, da na to nima pravega odgovora, vendar pa klimatologi napovedujejo, da se bodo v prihodnosti pogosteje dogajali ekstremni vremenski pojavi, zaradi česar tudi občasno sekundarno cvetenje ali olistanje ni izključeno.
Temu na neki način pritrjujejo tudi na Agenciji za okolje (Arso), kjer so na to vprašanje odgovorili, da se “velika vremenska variabilnost v vegetacijskem obdobju rastlin in s tem povezani stresi, ki lahko sprožijo tovrstne pojave, povečuje, težko pa z gotovostjo trdimo, da bo v prihodnost njihova pojavnost pogostejša, saj je pojav zelo sporadičen”.
Kot so navedli, lahko sicer sekundarno cvetenje zasledimo po vsej državi, čeprav množičnega pojava letos še niso zaznali. “Pojav jesenskega cvetenja /brstenja je bil v zadnjih letih večkrat opažen, čeprav kasneje v jeseni ali celo v začetku zime (na primer decembra v letu 2022),” so zapisali na Arsu. Navedli so, da nas po navadi presenečajo jesenski cvetovi sliv, jablan, šmarne hrušice, češenj in okrasnih grmovnic.
Njihovi strokovnjaki so v odgovorih na naša vprašanja zapisali še, da bi k letošnjemu sekundarnemu cvetenju lahko prispevala kombinacija stresnih razmer v vegetacijskem obdobju rastlin. “Sušni in vročinski stres, hitre spremembe temperatur zraka, krajša ohladitev avgusta ob obilni namočenosti, druga ohladitev ob koncu avgusta. Ponekod so dodatni stres sprožala še neurja s točo ali veter. Temu pa je sledilo nadpovprečno toplo vreme septembra, ki je zadržalo skoraj poletne temperature vse do konca meseca,” so zapisali v odgovoru.
Dodali so še, da lahko na cvetenja v neobičajnem času vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, na primer neustrezno rastišče, premočno obrezovanje ali pa izguba listov zaradi napada škodljivcev ali bolezni. Kot primer so navedli divji kostanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!