Menu Item
Pretekli vikend se je končal prvi del Nasinega projekta, v katerem so štirje ljudje eno leto simulirali življenje na Marsu.
Štirje prostovoljci, dve ženski in dva moška so v soboto zapustili prvi Nasin habitat za simulacijo življenja na Marsu.
V približno 160 kvadratnih metrov velikem izoliranem prostoru v vesoljskem centru Johnson v Houstonu v Teksasu so preživeli 378 dni.
V tem času je ekipa živela kot na Marsu. Simulirali so različne operacije, med njimi “sprehode po Marsu”, gojili rastline, vzdrževali opremo in bivališče in bili izpostavljeni različnim stresom, kakršne bi lahko izkusili ljudje, ki bi živeli na rdečem planetu – vključno z omejenimi viri, izolacijo in časovnim zamikom pri komunikaciji z Zemljo, so sporočili iz Nase.
Tako so stanovalci živeli v habitatu, kjer so imeli vsak svojo spalnico, veliko šest kvadratnih metrov, skupen bivalni prostor s televizijo in fotelji, delovna mesta in zdravstveno postajo. Med projektom so lahko bili v stiku z bližnjimi, vendar je bila komunikacija prilagojena na način, kakršnega bi izkusili na Marsu živeči ljudje in njihovi bližnji. Signal namreč od Marsa do Zemlje potuje 22 minut.
Kako je videti notranjost habitata, imenovanega Mars Dune Alpha, kaže spodnji posnetek.
Projekt z uradnim imenom Analogno raziskovanje učinkovitosti in zdravja posadke (Crew Health and Performance Exploration Analog) s kratico CHAPEA se je začel 25. junija lani, ko so v habitat, narejen s 3D-tiskalniki, vselili biologinjo Kelly Haston, mikrobiologinjo Anco Selariu, gradbenega inženirja Rossa Brockwella in zdravnika Nathana Jonesa.
Nasa namreč namenoma ni izbirala med izurjenimi astronavti, ampak je prostovoljce izbrala z razpisom, na katerega so se lahko prijavili vsi “zdravi in motivirani” ameriški državljani oziroma ljudje, ki imajo v ZDA stalno prebivališče. Dodatni zahtevi sta bili starost od 30 do 55 let, diploma tehničnega ali znanstvenega študija ter dve leti dela v stroki. Zaželeno je bilo tudi najmanj 1.000 ur upravljanja zračnega plovila.
“CHAPEA-1 je bila edinstvena izkušnja z velikimi izzivi, veseljem in žalostjo ter z veliko trdega dela, dodan pa je bil tudi pravšen del zabave,” je povedala vodja projekta Haston ob izhodu iz habitata. “Izjemno sem ponosna in počaščena, da sem del te posadke in projekta. In da sem del majhnega delnega projekta, ki se izvaja tukaj na Zemlji in bo nekega dne ljudem omogočil raziskovanje Marsa in življenje na njem,” je dodala.
Projekt je bil šele prvi te vrste. Naslednjega, CHAPEA-2, načrtujejo za marec prihodnje leto, zadnjega pa leta 2026. Projekt je del širšega projekta, ki vključuje tudi projekt Artemis, vrnitev človeške posadke na Lunino površino in postavitev baze, ki bi služila tudi kot temelj za odpravo na Mars.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!