Menu Item
Velika jezera (Great Lakes) so vidna z Lune. So največja skupina sladkovodnih jezer na svetu. Njihovo dno pa velja za največje znano pokopališče ladij.
Če bi Velika jezera v Severni Ameriki imela slano vodo, bi jih brez težav lahko imenovali celinska morja. Tako pa predstavljajo največjo skupino sladkovodnih jezer na svetu.
Glavnino predstavljajo jezera Superior, Michigan, Huron, Erie in Ontario. Poleg petih glavnih jezer je tu še vrsta manjših jezer, rek in približno 35 tisoč otokov.
Vsa Velika jezera so med seboj povezana. Najbolj znana povezava je med jezeroma Erie in Ontario. Povezuje ju reka Niagara z znamenitimi slapovi.
Druga znana povezava je reka Svetega Lovrenca (St. Lawrence), ki povezuje jezero Ontario z Atlantskim oceanom. Tako bi lahko rekli, da se Velika jezera “izlivajo” v Atlantik.
Velika jezera pokrivajo več kot 245.000 kvadratnih kilometrov in vsebujejo kar petino oziroma 20 odstotkov vseh svetovnih zalog pitne vode.
Če bi vso vodo iz jezer razlili po ozemlju ZDA, bi ga prekrila 3 metre visoka plast vode.
Neslaven rekord: največje pokopališče ladij na svetu
Jezera so tako ogromna, da so vidna celo z Lune – med njimi pa izstopa Superior, največje sladkovodno jezero na svetu po površini.
Kako veliko je, pove podatek, da ima skoraj 4.500 kilometrov dolgo obalo. Za primerjavo: celotna obala Jadranskega morja (brez otokov) je dolga nekaj manj kot 1.400 kilometrov. Če bi iz jezera Superior izlili vso vodo, pa bi ta prekrila vso površino Severne in Južne Amerike 30 centimetrov visoko.
Velika jezera pa imajo tudi neslaven rekord – veljajo za največje znano pokopališče ladij na svetu. V njihovih globinah se po nekaterih ocenah skriva od 6.000 do 8.000 ladijskih razbitin.
Tako velika številka je posledica dejstva, da so Velika jezera že od 19. stoletja dalje služila kot ključna trgovska pot med notranjostjo ZDA in Atlantikom.
Območje jezer je znano po izjemno neugodnih vremenskih razmerah. Nenadni viharji, megla ter zelo malo pristanišč ali zalivov, kamor bi se ladje lahko zatekle, so glavni krivci za nesreče.
V knjigi Shipwrecks of the Great Lakes (Ladijske razbitine v Velikih jezerih) avtorice Anne Lardinois je navedena ocena, da je v nesrečah na jezerih umrlo več kot 30.000 ljudi.
Mnoge ladijske razbitine na dnu Velikih jezer so zaradi sladke vode, nizke vsebnosti kisika in nizkih temperatur odlično ohranjene ter danes predstavljajo turistične atrakcije.
Vodiči pripovedujejo najrazličnejše zgodbe iz preteklosti – denimo o veliki nevihti iz leta 1913, znani kot “Big Blow” (Veliki sunek), ki je potopila deset ladij in terjala 235 življenj. Nevihta je divjala kar 16 ur.
Eno najbolj znanih območij z razbitinami je tako imenovana Aleja razbitin (Shipwreck Alley) na ameriški strani jezera Huron. Tam je mogoče videti kar 70 razbitin.
Obiskovalci se lahko potopijo že na globini poldrugega metra pa vse do 75 metrov, da bi si razbitine ogledali od blizu. Tisti, ki se ne želijo zmočiti, jih lahko opazujejo s turističnimi ladjicami s steklenim dnom.
Pravi “raj za potapljače” pa je tudi na kanadski strani, piše portal punkufer.hr. Nacionalni morski park Fathom Five skriva 20 zgodovinskih razbitin, ki nenehno privabljajo radovedneže.
Potapljači še vedno odkrivajo ladje na dnu jezer. Tako so pred nekaj leti ameriški lovci na razbitine našli tudi 16 metrov dolgo jadrnico Washington, ki je konec 18. stoletja plula po Velikih jezerih.
Nesrečna ladja, imenovana po prvem ameriškem predsedniku, je najstarejša ohranjena trgovska ladja, ki so jo kadarkoli našli v katerem od Velikih jezer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!