Menu Item
Vsaj dve desetletji znanstveniki domnevajo, da je vesolje staro 13,7 milijarde let. Zdaj kaže, da bi lahko bilo staro še enkrat toliko.
Starost vesolja so znanstveniki izračunali s pomočjo opazovanja svetlobe, ki do nas prihaja z zvezd, nastalih “kmalu” po velikem poku. Ker se vesolje širi, se poleg prostora razteza tudi prvobitna svetloba s teh zvezd (pravzaprav njena valovna dolžina), čemur astronomi pravijo “rdeči premik”. In izračuni, ki temeljijo na podlagi razdalje do teh zvezd, hitrosti širjenja vesolja in hitrosti svetlobe, kažejo, da je vesolje staro 13,7 milijarde let.
Že nekaj časa pa to precej elegantno teorijo begajo podatki, pridobljeni z drugimi opazovanji, ki kažejo, da utegne vesolje biti starejše. Obstajajo namreč zvezde in celo galaksije, ki v našem vesolju sploh ne bi smele obstajati, če je res toliko staro.
Znanstveniki so namreč odkrili zvezdo, podatki katere kažejo, da je starejša od vesolja samega, podatki iz vesoljskega teleskopa James Webb pa so astronomom odkrili vsaj šest galaksij, ki so preveč masivne, da bi lahko nastale v zgodnjem obdobju vesolja. Te anomalije lahko seveda kažejo na napake pri izračunih mase, oddaljenosti ali starosti teh objektov, po drugi strani pa lahko pomenijo, da je vesolje v resnici starejše kot menimo danes.
Je vesolje starejše zaradi “utrujenih fotonov”?
Nova študija znanstvenikov z Univerze v Ottawi kaže, da je vesolje dejansko skoraj dvakrat tako staro, kot smo mislili doslej, približno 26,7 milijarde let.
Teorijo je postavil Rajendra Gupta, izredni profesor fizike na Univerzi v Ottawi, ki je vanjo vključil teorijo švicarskega astronoma Fritza Zwickyja iz leta 1929 (to je astrofizik, ki je prvi predlagal obstoj temne snovi, ki danes velja za splošno sprejeto dejstvo). Njegova teorija trdi, da se fotoni (subatomski delci, nosilci svetlobe in elektromagnetnega sevanja”) “utrudijo”, ko potujejo po velikih razdaljah, in tekom milijard let izgubijo energijo.
Čeprav je to v nasprotju z obstoječimi opazovanji, Gupta meni, da bi morda morali rdeči premik obravnavati “kot hibridni pojav, ki ni zgolj posledica širjenja vesolja”. Njegovi rezultati so bili objavljeni v začetku tega meseca v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. Če bo njegova teorija zdržala in jo bo znanstvena srenja sprejela, bo treba starost vesolja popraviti, vendar bi bila podvojitev te starosti “precejšen skok”, piše spletna stran. Na spletu pa se že pojavljajo razlage astronomov in astrofizikov, ki razlagajo, zakaj Guptina teorija ne drži.
V enem stoletju od dveh do 13,7 milijarde let
Če bo Guptina teorija zdržala in bo sprejeta, ne bo prvič, da bi znanstveniki popravili starost vesolja, piše spletna stran popularmechanics.com.
Ljudje, tudi znanstveniki, v zahodnem svetu so še skoraj do nedavnega menili, da Zemlja in vesolje nista starejša od 5.600 let, kar so kazali izračuni na podlagi podatkov iz Biblije o človeških rodovih od nastanka sveta do križanja Jezusa Kristusa.
Potem so geologi v 18. in 19. stoletju odkrivali, da obstajajo kamnine, ki so mnogo starejše, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pa je astronom Edwin Hubble odkril, da se vesolje širi in izračunal, da je staro 2 milijardi let. Toda izračuni so se sčasoma še izboljšali in privedli do starosti 13,7 milijarde let.
Tudi če je vesolje staro “le” 13,7 milijarde let, je neizmernost tega časa težko dojeti, saj ljudje enostavno nimamo predstave o tako dolgih časovnih obdobjih. Morda pomaga primerjava: Če bi celotno zgodovino vesolja stisnili v eno leto, pri čemer bi se Veliki pok zgodil 1. januarja, trenutek, ko to berete pa bi predstavljal polnoč 31. decembra, bi Zemlja nastala sredi septembra torej pred tremi meseci in pol. Celotna zapisana človeška zgodovina človeštva do danes (dobrih 5.000 let) pa bi se odvila le v zadnjih 10 sekundah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!