
Če bi bili zmanjšani na velikost kovanca in postavljeni v mešalnik, kaj bi morali narediti, da bi se iz njega rešili, še preden se bo vključil čez 60 sekund?
Googlova zaposlitvena vprašanja so znana po tem, da preizkušajo ene najbistrejših umov na svetu z res nenavadnimi vprašanji.
Eno od njih je bila uganka, na katero so skoraj vsi kandidati odgovorili napačno.
Kandidati so si morali predstavljati, da so skrčeni na velikost kovanca za deset ameriških centov, ki je približno tako velik kot kovanec za en evrski cent – približno 16 milimetrov, in spuščeni v standardni mešalnik.
Vprašanje se je glasilo: kaj bi morali storiti, da bi pobegnili, preden se bo v 60 sekundah vključil?
Teoretična rešitev, ki pa v praksi ne deluje
Ena od rešitev, ki se pogosto navaja kot “pravilna”, je na prvi pogled preprosta: skočite v zrak.
Na prvi pogled se to zdi popolnoma absurdno.
Če bi bili pomanjšani na velikost kovanca, bi bile stene standardnega mešalnika približno 15-krat višje od vas. To je tako, kot če bi pri normalni velikosti morali preskočiti osemnadstropno stavbo.
Zdi se nemogoče. Vendar pa logika odgovora temelji na opazovanjih žuželk, piše Daily Mail.
Alfonso Borelli, znanstvenik iz 17. stoletja, pogosto imenovan oče biomehanike, je opazil, da se zdi, da lahko živali vseh velikosti skočijo približno enako visoko.
Kljub ogromnim razlikam v masi in višini lahko psi, mačke, konji in veverice skočijo z mesta približno 1,2 metra visoko.
Če primerjamo velikosti, veverica glede na svojo velikost skoči veliko dlje od konja – konj skoči za približno pol svoje višine visoko, veverica pa za skoraj deset svojih višin (brez repa).
Ključna pri skoku sta namreč masa in “debelina” mišic. Manj mase omogoča višji skok, večja debelina mišic pa večjo moč.
Kot je razložil profesor Gregory Sutton, strokovnjak za gibanje žuželk z Univerze v Lincolnu, bi se ob skrčenju na velikost kovanca debelina mišic zmanjšala manj kot vaša masa, zato bi bili relativno močnejši, kot ste zdaj.
In tako bi, vsaj teoretično lahko glede na svojo velikost skočili višje, kot lahko skočite zdaj.
Problem pa je, da to ne bi bilo dovolj.
Skok bi bil še vedno prenizek
Za visok skok morate prenesti čim več energije iz nog na tla, vendar to postane težje, ko ste manjši.
Da bi lažje razumeli, si predstavljajte visokega in nizkega človeka, ki skupaj skačeta po trampolinu.
Ko skoči visoki, lahko globoko počepne in se pri odskoku potisne vse do svoje polne višine. S tem razvije hitrost in iz mišic v tla prenese veliko energije.
Ko pa skoči nizka oseba, doseže svojo polno višino veliko hitreje kot visoka. Vendar pa zato v tla ne prenese enako veliko energije, zato ne skoči tako visoko.
Če bi želela nizka oseba skočiti tako visoko kot visoka, bi se morale njene mišice skrčiti hitreje. In če bi bili skrčeni na velikost kovanca, bi se mišice morale skrčiti izjemno hitro.
Vendar pa hitrejše gibanje pomeni manjšo učinkovitost mišic. Zato vaše noge, ne glede na to, da bi bili močnejši, preprosto ne bi mogle ustvariti dovolj sile za učinkovit skok.
Profesor Sutton ocenjuje, da človek v velikosti kovanca ne bi mogel skočiti več kot pet do deset centimetrov visoko. To bi glede na velikost bilo impresivno, a še vedno ne dovolj za pobeg iz mešalnika.
Znanstvena rešitev
Drugače bi bilo, če bi imeli noge, kot jih imajo bolhe, kobilice ali recimo kenguruji.
Mišice in vezi v njihovih nogah delujejo kot nekakšne vzmeti, zato jim omogočajo resnično velike skoke v primerjavi z velikostjo.
S takšnimi nogami pa bi resnično lahko preskočili “steno” mešalnika in se rešili.
Ker pa jih nimamo, profesor Sutton predlaga drugačno rešitev: “Ker bi bili manjši relativno veliko močnejši, kot ste zdaj, bi lahko mogoče upognili blenderjeva rezila in tako ustvarili vzmet, ki bi vas izstrelila iz pasti.”
Druga možnost je, da bi uporabili elastiko, ki bi jo privezali na ročaj blenderja, jo zategnili z rokami do konca in se izstrelili iz njega.
Znanstveno gledano bi bil to najboljši način za rešitev Googlove uganke.
Sicer pa je podjetje Google znano po tem, da kandidatom za zaposlitev na intervjujih postavlja tudi nenavadna vprašanja, katerih namen pa je predvsem ugotoviti, kako se kandidati odzovejo na nenavadne situacije oziroma kakšni sta njihova domišljija ali sposobnost razmišljanja “izven okvirov”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje