Menu Item
Skriti večni led na Arktiki se vse hitreje tali, kaže rast geološke anomalije, imenovane Vrata pekla. To pa lahko še pospeši segrevanje Zemlje.
Največji tako imenovani geokarstični udor na svetu, imenovan Vrata pekla ali Krater Batagajka, so odkrili v 60. letih preteklega stoletja na vzhodu Sibirije.
Ob odkritju je bila to manjša razpoka, geološka anomalija v permafrostu (trajno zamrznjeni sibirski prsti). Pojavila se je ob izsekavanju gozda, ko se je zaradi taljenja začela udirati zemlja. Vse od takrat udornina raste in njeno večanje vse bolj skrbi številne klimatologe.
Ameriška agencija za geologijo US Geological Survey je na podlagi pridobljenih podatkov izračunala, da se je površina udornine med letoma 1991 in 2018 podvojila. Razlog za to je vse hitrejše taljenje permafrosta in s tem povečano ugrezanje tal. Izvor taljenja pa je segrevanje Zemljinega ozračja.
Skriti večni led Arktike se pospešeno tali
Permafrost je del arktičnega večnega ledu, ki pa ga ne opazimo tako kot recimo ledene gore ali led, ki pokriva Grenlandijo, saj je skrit pod površjem.
Razkrijejo ga šele anomalije, kot so recimo Vrata pekla, je za Business Insider pojasnil geofizik iz ameriške univerze Washington v St. Louisu, Roger Michaelides. Permafrost pokriva okoli 15 odstotkov severne poloble in v sebi zadržuje več ogljika kot celotna atmosfera našega planeta. Arktika pa je eno od območij na Zemlji, ki se najhitreje segrevajo. Proces taljenja permafrosta v atmosfero sprošča toplogredne pline, ujete v njem – ogljikovega dioksida, metana in drugih – ki še spodbujajo globalno segrevanje. Količine toplogrednih plinov, ki bi se lahko do leta 2100 sprostile pri taljenju permafrosta, bi bile lahko primerljive z izpustom teh plinov v velikih industrijskih državah, je pojasnil Michaelides.
Hitro taljenje permafrosta lahko prinese neslutene posledice za podnebje
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Geomorphology, ki sloni na satelitskih posnetkih in podatkih, pridobljenih z droni, je pokazala, da se volumen stopljenega permafrosta v Vratih pekla vsako leto poveča za milijon kubičnih metrov.
Pri tem se sprosti med 4.000 in 5.000 tonami toplogrednih plinov, kar je primerljivo z izpusti 1.700 do 2.100 gospodinjstev, poroča portal Zimo.
Čeprav danes znanstveniki že veliko vedo o tem, kako količina ogljikovega dioksida v zraku vpliva na podnebje, pa še vedno ne vedo veliko o sistemu povratnih zank, ki nastajajo pri podnebnih spremembah. Michaelides tako opozarja, da obstaja možnost, da bi hitro taljenje permafrosta povzročilo tudi hitre velike spremembe podnebja z neslutenimi posledicami. Vsekakor pa preučevanje sibirske geološke anomalije lahko precej prispeva k razumevanju njenega prihodnjega razvoja in nudi informacije o podobnih formacijah na Arktiki. Razumevanje temeljnih fizikalnih pojavov, na katerih temeljijo takšne formacije, je namreč ključnega pomena v kontekstu globalnih podnebnih sprememb, poudarja Michaelides.
Več o kraterju Batagajka si lahko ogledate v spodnjem videu
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!