Vrnitev na Luno se približuje. Astronavti preizkusili obleke

Ne prej kot 6. februarja in ne pozneje kot aprila prihodnje leto se bo človek prvič po 19. decembru leta 1972 spet približal Luni.

Takrat je predviden prvi polet s posadko v okviru programa Artemis – vrnitve človeka na Luno -, v sklopu katerega bodo štirje astronavti opravili približno 10-dnevni oblet Lune.

Med misijo, imenovano Artemis II bodo testirali raketo Space Launch System (SLS), in vesoljsko plovilo Orion s človeško posadko, kar bo ključni korak pred morebitnim pospeškom k misiji Artemis III, ki vključuje tudi pristanek na Luni.

Pri Nasi "navijajo", da bi misijo začeli že februarja, vendar poudarjajo, da se tega ne bodo držali kot klop, saj je varnost na prvem mestu.

Pred tremi dnevi, 20. decembra, je Nasa izvedla generalno vajo za dan izstrelitve. Astronavti Jeremy Hansen iz Kanadske vesoljske agencije (CSA) ter astronavti Nase Victor Glover, Reid Wiseman in Christina Koch so preizkusili vesoljske obleke ter vstopanje in izstopanje iz vesoljskega plovila Orion, s katerim bodo obkrožili Luno.

Ker raketa SLS, s katero bodo astronavte in plovilo Orion izstrelili na pot okoli Lune, še ni na izstrelitveni ploščadi, se je posadka vkrcala na Orion v Kennedyjevi stavbi za montažo vozil, kjer inženirji izvajajo zadnje priprave na vesoljskem plovilu, raketi in zemeljskih sistemih, so sporočili iz Nase.

Testiranje je bilo sprva predvideno za 19. november, potem pa prestavljeno na 17. december, a so ga tudi takrat še za tri dni prestavili, piše portal Space Flight Now.

Koliko ljudi je doslej hodilo po Luni?

Po Luni je doslej hodilo 12 ljudi.

Vsi so bili ameriški astronavti v okviru programa Apollo, in sicer med letoma 1969 in 1972 (misije Apollo 11, 12, 14, 15, 16 in 17).

Od zadnjega sprehoda po Luni decembra 1972 človek tja še ni stopil.

Misija Apollo 13 je bila "nesrečna".

Med poletom je eksplodiral rezervoar s kisikom, zaradi česar so cilj (pristanek na Luni) odpoklicali. Posadka se je kljub težavam uspela vrniti na Zemlji.

• Neil Armstrong (1969, Apollo 11)

Prvi človek, ki je stopil na Luno. Obprvem koraku je dejal: " To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

• Buzz Aldrin (1969, Apollo 11)

Drugi človek na Luni; edini, ki je na Lunini površini opravil verski obred (obhajilo).

• Charles “Pete” Conrad (1969, Apollo 12)

Tretji človek na Luni; znan po izjavi ob pristanku, v kateri je parafraziral izjavo Neila Armstronga. Dejal je: "Juhuhu! To je bil morda majhen korak za Neila, a zame je bil dolg."

• Alan L. Bean (1969, Apollo 12)

Četrti človek na Luni; po koncu kariere uspešen umetnik, ki je slikal lunarne motive.

• Alan Shepard (1971, Apollo 14)

Prvi Američan v vesolju (1961); na Luni je simbolično udaril žogici za golf.

• Edgar D. Mitchell (1971, Apollo 14)

Znani zagovornik raziskovanja zavesti; po misiji se je posvečal parapsihologiji.

• David Scott (1971, Apollo 15)

Prvi, ki je na Luni uporabil lunino vozilo (rover); izvedel znameniti eksperiment s kladivom in peresom in potrdil Galilejevo načelo, da v vakuumu vsi predmeti padajo z enakim pospeškom, ne glede na maso ali obliko.

• James Irwin (1971, Apollo 15)

Eden redkih, ki je po vrnitvi doživel resne zdravstvene posledice; kasneje je postal verski misijonar.

• John Young (1972, Apollo 16)

Edini astronavt, ki je letel v programih Gemini, Apollo in Space Shuttle.

• Charles Duke (1972, Apollo 16)

Najmlajši človek, ki je hodil po Luni (36 let).

• Harrison Schmitt (1972, Apollo 17)

Edini poklicni geolog, ki je hodil po Luni; ključen za znanstveni del programa Apollo.

• Eugene Cernan (1972, Apollo 17)

Zadnji človek na Luni; pred odhodom je v prah zapisal začetnice svoje hčerke.