Za deja vu ste že slišali, kaj pa za njegovo nasprotje

Termin deja vu (že videno, op. a.) nam je že poznan. Leta 1876 ga je skoval francoski filozof in psiholog Émile Boirac. Gre za psihološki pojav, ko človek občuti, da mu je nekaj poznano oziroma da je to že doživel, čeprav je prepričan, da se situacije, dogodka ali objekta ne spominja zares, temveč vse skupaj doživlja prvič.
Manj poznan pa je širši javnosti zagotovo fenomen jamais vu, nasprotje deja vuja.

Jamais vu se pojavi, ko se vam nekaj, za kar veste, da vam je znano, zdi neresnično ali nekako novo. Recimo, ko gledate človeka, ki ga poznate, a se vam nenadoma zazdi nenavaden ali neznan. Pri glasbenikih se to zgodi v trenutku, ko se izgubijo v poznanem glasbenem odlomku. Morda se vam je že zgodilo, da ste šli na poznan kraj in postali dezorientirani ali pa ste ga videli z novimi očmi.
Znanstvena razlaga, ki stoji za občutjem jamais vu, je nasičenje – preobremenitev oziroma ponavljanje nekega dejanja ali besede, dokler to ne postane nesmiselno, piše Science Alert.

Ko so raziskovalci ljudi prosili, da izkušnjo opišejo, so navedli različne primere, na primer: "Med pisanjem izpitov pravilno napišem besedo, na primer 'apetit', vendar jo vedno znova pogledam, ker se mi zdi, da je morda napačna."