Četudi hrana z grenkim okusom nekaterim ni preveč všeč, jo je dobro vključiti v jedilnik. Preverite, zakaj.
Izmed petih znanih okusov (sladko, slano, kislo, grenko in umami) je grenak okus skoraj zagotovo najmanj priljubljen. Skozi zgodovino naj bi se pri človeku razvil kot opozorilo na neužitno ali celo strupeno hrano, menijo nekateri strokovnjaki, pri mnogih rastlinah pa za to, da bi bile manj užitne.
Vendar pa ni nujno tako – zelena mušnica na primer, je menda nadvse okusna, zdrava grenivka pa mnogim prav zaradi grenkega okusa ni všeč. Če imate grenkobo za nekaj, čemur bi se morali izogibati, izpuščate tako okusne kot prehrambne vrednosti mnogih jedi, piše N1 Sarajevo.
Grenkih je veliko rastlin, ki jih uživamo: brokoli, navadni ohrovt, brstični ohrovt, zelje, cvetača, koriander, regrat, divji šparglji, rukola, radič, črna čokolada … pa tudi pijač, kot so sok grenivke, zeleni čaj ali kava.
Grenka hrana je neredko tudi ostra, čeprav v nekaterih jedeh zasledimo tudi sladek ali kiselkast okus. Je pa skupna lastnost grenke hrane v tem, da koristno vpliva na črevesje in prebavo. Grenkoba namreč manjša apetit, spodbuja pa izločanje prebavnih sokov. V tem se recimo skriva tradicija, da pred obroki ponekod postrežejo z aperitivi – grenčicami.
Grenke tvarine pospešujejo prebavo, ker povečajo izločanje prebavnih sokov v želodcu, žolču in trebušni slinavki, hkrati pa manjšajo občutek žeje in lakote ter znižujejo željo po sladkorju. Prehranska strokovnjakinja Christine Esser dodaja še, da grenčine delujejo protivnetno in manjšajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Se lahko grenkega okusa navadimo?
Seveda, pravi Esser in kot primer navaja, da nekateri ljudje lahko uživajo v nesladkanih kavah ali čajih. Če pa želite v prehrano vnesti več grenkih snovi, je najbolje, če to storite zlagoma. Za začetek bi veljalo kombinirati grenko in sladko, svetuje Esser.
Lahko grenke jedi tudi škodujejo?
V nekaterih primerih lahko.
Previden je treba biti, če grenijo bučke, buče ali kumare, opozarjajo iz nemške organizacije za sladkorne bolnike. Te povrtnine ne bi smele biti grenke, če pa se to zgodi, to pomeni, da vsebujejo nezaželene, strupene snovi in jih je bolje zavreči.
Pri uživanju soka grenivk je treba upoštevati, da to lahko zavira ali pa pojača delovanje zdravil – posebej tistih za zniževanje holesterola v krvi ali za zdravljenje srčno-žilnih obolenj.
Kaj pa prehranski nadomestki z izvlečki grenkih rastlin?
Obstajajo nadomestki z ekstrakti na primer artičok ali nekaterih drugih grenkih rastlin. Prehranska strokovnjakinja Astrid Tombek pravi, da je bolje izbrati sveže rastline ali zelenjavo namesto tablet ali kapsul.
So cenejša od nadomestkov, poleg tega pa pri uživanju izvlečkov lahko pride do neželenega predoziranja, kar se pri uživanju sveže zelenjave ne zgodi, saj nas na predoziranje opozori premočan grenak okus.
Prehranska vrednost grenkih jedi
Veliko grenke zelenjave je bogate z vitamini, minerali in antioksidanti, posebej z vitamini A, C in E, ter kalcijem, kalijem in magnezijem. Regrat na primer vsebuje osemkrat več antioksidantov, trikrat več vitamina A, petkrat več vitamina E in dvakrat toliko kalcija kot enaka količina špinače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!