Zakaj je Mars rdeč? Stara razlaga morda ni pravilna

Mars je zares rdeči planet, o tem ni dvoma. In znanstveniki so že zdavnaj ugotovili, da je za barvo njegove površine odgovorno "zarjavelo železo". Imajo tudi hipotezo, katere snovi in procesi so v "obarvanje" planeta vključeni.
Nova hipoteza, objavljena v reviji Nature Communications pa nakazuje, da je prvotna hipoteza morda napačna, piše portal Popular Science.

V desetletjih, odkar astronomi in drugi znanstveniki preučujejo Mars, so ugotovili, da je v nekem trenutku v planetovi 4,5 do 4,6 milijarde let dolgi zgodovini železo v njegovih kamninah reagiralo z vodo in kisikom v ozračju, podobno kot na Zemlji, in "zarjavelo".

Nastali železovi oksidi so nato razpadli v prah, ki so ga vetrovi raznesli po planetu.
Vendar pa obstajajo različne vrste železovih oksidov. Astronomi že leta razpravljajo o točni kemijski sestavi Marsovega prahu. Razumevanje njegovega nastanka je ključno za vpogled v okoljske razmere na tem planetu v času rjavenja.

S tem pa je tesno povezano tudi vprašanje, ali je bil Mars kdaj primeren za življenje.

Prejšnje študije železovih oksidov v marsovskem prahu, ki so temeljile zgolj na podatkih vesoljskih plovil, niso našle dokazov o prisotnosti vode v teh mineralih. Zato so raziskovalci sklepali, da gre za mineral hematit.

Kateri železov oksid je pravi?

Nova analiza, ki združuje podatke vesoljskih plovil z laboratorijskimi tehnikami, kaže, da je marsovsko rdečo barvo bolj verjetno povzročil železov oksid, ki vsebuje vodo – ferrihidrit –, in ne hematit.
Ferrihidrit se običajno hitro tvori v bližini hladne vode, kar pomeni, da je nastal v obdobju, ko je bila na Marsu še prisotna tekoča voda. Kljub temu da ga veter melje in raznaša po planetu že milijarde let, je ferrihidrit vse do danes ohranil vodo v svoji strukturi.

V laboratoriju poustvarili "Marsovski prah"

Ker resničnih vzorcev Marsovega prahu še nimamo, ga je ekipa raziskovalcev v laboratoriju poskusila poustvariti na podlagi podatkov, ki so jih priskrbele sonde, ki  Mars raziskujejo v orbiti in na njegovi površini.

"Ugotovili smo, da mešanica ferrihidrita in bazalta, vulkanske kamnine, najbolje ustreza mineralom, ki jih na Marsu zaznavajo sonde," je v izjavi dejal soavtor študije Adomas Valantinas, podoktorski raziskovalec na univerzi Brown.
Glavna ugotovitev študije pa je, da je Mars "zarjavel" prej, kot so mislili. Ferrihidrit se je namreč lahko oblikoval le, dokler je bila voda še na površju, je pojasnil Valantinas.

Vzorce so analizirali s tehnikami, ki jih uporabljajo tudi orbiterji na Marsu, kar je omogočilo neposredno primerjavo. Rezultati so pokazali, da je ferrihidrit najboljša ujemajoča se možnost.

Na vzorce pravega prahu bomo čakali vsaj do leta 2040

Zdaj raziskovalci z velikim zanimanjem pričakujejo vzorce pravega marsovskega prahu, ki jih je zbral Nasin rover Perseverance, ki čakajo na vrnitev na Zemljo, o čemer smo že pisali.
"Ko bomo te dragocene vzorce analizirali v laboratorijih, bomo lahko natančno izmerili, koliko ferrihidrita vsebujejo in kaj to pomeni za naše razumevanje zgodovine vode – in morebitnega življenja – na Marsu," je dejal Colin Wilson, znanstvenik pri Evropski vesoljski agenciji (ESA).

Na te vzorce pa bo treba še kar nekaj časa počakati. Na Zemlji teh vzorcev ne pričakujejo pred letom 2040, saj je bil prvotni cilj - leto 2031 - prestavljen.

Tako bo razprava o tem, kako je Mars postal rdeč, še nekaj časa odprta, še piše portal.