Menu Item
Luno ponavadi povezujemo s temnim delom dneva, vendar pa jo precej pogosto lahko vidimo tudi podnevi, kar nekatere čudi. Pojasnjujemo, zakaj.
Avtor tega zapisa se še spominja, kako je bil kot otrok začuden, ko je nekega sončnega dne na nebu poleg Sonca visoko na nebu zagledal tudi Luno, ki jo po navadi povezujemo z večerom in nočjo. Vendar Luna na dnevnem nebu sploh ni tako redek pojav.
Vidimo jo lahko skoraj vsak dan v mesecu, razen dni, ki so najbližje ščipu (polni Luni) ali mlaju (“prazni” Luni), piše portal Live Science. Vidimo pa jo podnevi iz istega razloga kot ponoči. Luna, ki je sestavljena pretežno iz kamnin, odbija svetlobo Sonca. Ker je relativno blizu nas – “samo” 384.400 kilometrov daleč –, je Luna za Soncem najsvetlejše nebesno telo.
Luna pa podnevi ni vedno vidna. Razloga za to sta dva: Zemljina atmosfera in cikel našega naravnega satelita.
Če naš planet ne bi imel atmosfere, bi bila Luna z Zemlje vidna ves čas, tako pa mora, da bi bila vidna podnevi, svetloba Lune premagati razpršeno svetlobo v našem ozračju, je za Live Science povedal Edward Guinan, profesor astronomije in astrofizike na univerzi Villanova v Pensilvaniji. Razpršena svetloba Sonca na našem nebu je namreč tako svetla, da podnevi premaga svetlobo drugih planetov in oddaljenih zvezd, ne pa vedno tudi Lunine odbite svetlobe.
Tako je v času ščipa ali polne Lune zaradi relativne bližine naš satelit svetlejši od neba ali drugih, bolj oddaljenih nebesnih teles, zato jo lahko vidimo – razen prvih nekaj dni, ko je na videz točno nasproti Sonca in vzide takrat, ko Sonce že zaide oziroma zaide, ko Sonce vzhaja.
V času mlaja, ko je Sonce “za njo”, pa je površina Lune temnejša od svetlobe neba in je za nas nevidna – razen če ne prečka Sončeve poti po našem nebu. Takrat to vidimo kot Sončni mrk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!