Zakaj ljudje radi ostajamo v coni udobja in kako iz nje?

Profimedia

Ste se znašli v coni udobja? Morda pa sploh ne veste, da ste v njej ... Preverite, kaj pomeni cona udobja in zakaj je dobro, da čim prej skočite iz nje.

Izraz ”cona udobja” naj bi prvi leta 2009 skoval Alasdair White, poslovni svetovalec, predavatelj in avtor številnih poslovnih knjig s področja upravljanja človeških virov.

Definicija cone udobja tako pravi, da je to območje psihološko stanje, v katerem je posamezniku vse domače in znano, zato je sproščen in brez težav obvladuje življenje ali področje življenja, kjer je v coni udobja. Ravni stresa so nizke, njegovo delovanje je stabilno in lahko je visoko produktiven. Vendar pa se definicija tukaj ne konča. Krivulja stabilnega stanja in optimalnega delovanja se namreč kmalu prevesi navzdol, kar vodi do nezadovoljstva, slabšega delovanja in produktivnosti. Zato je pomembno, da znamo pravočasno stopiti iz cone udobja, namesto da vztrajamo v njej.

Cona udobja je naše ”varno območje”. Pri tem gre lahko za povsem konkretne stvari, ki jih počnemo vedno na enak način, ali pa za način delovanja, razmišljanja, ki ga lahko povsem nezavedno ponavljamo. Za nas je cona udobja lahko nekaj, na kar nikoli ne pomislimo, da bi spremenili. Nekaj, kar rutinsko ponavljamo, je za nas predvidljivo, poznano in nam ne ponuja nikakršnega izziva. Zaradi vseh teh značilnosti cone udobja in seveda udobja samega je težko prepoznati, kdaj smo pristali v njej, in pogosto je še težje stopiti iz nje. A strokovnjaki pravijo, da se je s časom treba odločiti in enostavno narediti korak v neznano, sicer bomo v življenju stagnirali.

Zakaj je dobro čim prej stopiti iz cone udobja?

Ker šele izzivi zunaj znanega mehurčka prinesejo nova spoznanja o sebi.

Pravo življenje se dogaja zunaj cone udobja, zato so izzivi, ki od nas zahtevajo drugačno ravnanje, odzivanje in drugačne odločitve, vedno dobrodošli. Na tak način lahko na novo spoznavamo sebe, svoje potenciale in sposobnosti, česar pa nikoli ne bi spoznali, če bi ostali v coni udobja. Strokovnjaki pravijo, da nikoli ne bomo vedeli, iz kakšnega testa smo, če ne bomo stopili iz “varnega območja”.

Ker pot v neznano vedno prinese osebnostno rast

Iz cone udobja se običajno bojimo stopiti, ker nas je strah neznanega. Sprašujemo se, ali je pot prava ali ne. Nam bo uspelo ali ne. Pa vendar, prav pot v neznano prinaša osebnostno rast in razvoj. Iz morebitnih neuspehov se učimo in prihodnjič ravnamo bolj preudarno. Strokovnjaki pravijo, da neuspeh pravzaprav ne obstaja, če se iz njega le znamo naučiti nekaj novega.

Ker smo za vztrajanje v coni udobja prikrajšani za nove življenjske izkušnje.

Ko smo v coni udobja, se pogosto zavedamo, da bi bilo dobro narediti spremembo, pa hitro najdemo polno izgovorov, zakaj to ni za nas. Omejujemo se z razmišljanjem, kot je na primer: to ni zame, nimam dovolj znanja in izkušenj, dvomim, da mi bo uspelo, strah me je, preveč sem len za kaj takega itn. Lahko celo poskusimo in preveč hitro zaključimo, da to ni za nas ali je preveč zahtevno. Strokovnjaki pravijo, da je točka, ko stopimo iz cone udobja, vedno zahtevna na začetku, pozneje pa vse lažje obvladljiva. Vedno, ko se odločimo za nekaj novega, se učimo, pridobivamo nove življenjske izkušnje, krepimo sposobnosti in spoznavamo svoje meje.

VIR: psychologytoday.com, webmd.com, psychcentral.com