Zakaj nasedajo delfini? Odkritje je pomembno tudi za nas

Eden od razlogov, zakaj delfini izgubijo orientacijo in nasedejo na obalah, bi lahko bila demenca.

To možnost obravnava nova študija o 20 navadnih velikih pliskavkah (Tursiops truncatus), ki so nasedle v laguni Indian River na Floridi med letoma 2010 in 2019, poroča portal Science Alert.

Analiza je namreč razkrila spremembe v možganih nasedlih delfinov, ki kažejo na spremembe v njihovem delovanju in poškodbe, ki jih opažajo tudi pri ljudeh z demenco oziroma Alzheimerjevo boleznijo.

Podobnost pa obstaja tudi v vedenju. Znanstveniki namreč menijo, da delfini zaradi sprememb v možganih izgubijo spomin in možnost orientacije, se "izgubijo" in na koncu nasedejo na obalo.

Podobno vedenje je pogosto tudi pri ljudeh z demenco, ki včasih odidejo z doma oziroma bivališča in se izgubijo v sicer znanem okolju ali pa odtavajo daleč od domovanja.

Povezava s podnebnimi spremembami

Raziskovalci pa so znake propadanja možganov povezali tudi s podnebnimi spremembami – natančneje s toksičnimi cvetenji alg in bakterij, ki zaradi segrevanja morij postajajo v toplejših vodah vse pogostejša in obsežnejša.

Možgani delfinov, ki so nasedli med sezono cvetenja alg, so namreč v primerjavi z delfini, ki so nasedli zunaj obdobij cvetenja, vsebovali skoraj 3.000-krat več spojine, imenovane 2,4-diaminobutirna kislina.

To je toksin, ki prizadene živčne celice, in ga proizvajajo tudi cianobakterije. Odkritje tako predstavlja močan dokaz škodljivih učinkov cvetenja cianobakterij in bi lahko razložil izgubo orientacije in spomina, ki vodi v nasedanje delfinov.

Strupi alg in bakterij se lahko prenašajo vse do človeka

Delfini so za raziskovalce pomembni tudi zato, ker so nekakšen okoljski kazalnik toksičnih vplivov v morskih ekosistemih, je za portal pojasnil toksikolog David Davis z univerze v Miamiju.

Ker so delfini morski sesalci in torej genetsko blizu ljudem, se porajajo vprašanja, ali bi cvetenje cianobakterij lahko negativno vplivalo tudi na zdravje ljudi.

Pretekle raziskave so že povezale cvetenje alg s toksini, ki lahko povzročajo izgubo spomina – kar je ena ključnih značilnosti Alzheimerjeve bolezni.

Prav tako so nekatere spremembe v možganih nasedlih delfinov enake kot pri ljudeh z demenco.

A tveganje ni omejeno zgolj na delfine – tovrstna cvetenja alg škodujejo tudi številnim drugim morskim organizmom, kar lahko na koncu vpliva tudi na ljudi.

Toksini se kopičijo do zadnjega v prehranjevalni verigi

Toksini, ki nastajajo pri cvetenju alg, se namreč ohranjajo in kopičijo v prehranjevalni verigi vse do zadnjega člena v njej, ki je pogosto človek.

Izpostavljenost tem toksinom bi lahko pri človeku vodila v različne oblike nevrodegenerativnih bolezni, vključno z demenco, menijo znanstveniki.

"Čeprav obstaja verjetno več poti do Alzheimerjeve bolezni, se izpostavljenost cianobakterijam vse bolj kaže kot dejavnik tveganja," pravi Davis.

Hkrati pa dodaja, da je za dokončno potrditev in boljše razumevanje teh povezav potrebnih še več raziskav.

Raziskava je bila objavljena v reviji Communication Biology.