Menu Item
Rdeča plastična mrežica poskrbi za optično iluzijo, da so pomaranče videti bolj sočne in zrele in tako bolj privlačne.
Zaznavanje barv je ena od zmožnosti našega vida, ki se je razvila skozi evolucijo, in omogoča, da že na prvi pogled vemo, ali je sadež dovolj zrel in užiten.
Vendar znanstveniki, ki preučujejo barvni vid, že nekaj časa vedo tudi, da na zaznavanje barv močno vpliva tudi barvni kontekst okolice – količina svetlobe, barve v neposredni bližini ali ozadju predmeta, ki ga opazujemo, in drugi dejavniki. Ti lahko vplivajo na to, da neko barvo pod določenimi pogoji vidimo bolj ali manj intenzivno ali pa celo kot povsem drugo barvo.
Oglejte si spodnjo sliko. Krogle na njej se vam zelo verjetno zdijo različnih barv (rumene, oranžne, zelene, sive), in če bi vam nekdo rekel, da so vse iste barve, mu ne bi verjeli. Pa vendar je tako.
Pojav oziroma iluzija, zaradi katere se nam krogle zdijo različnih barv, se imenuje “iluzija konfetov“, včasih tudi “Munkerjeva iluzija”.
V primeru te optične iluzije, ki jo vidimo na sliki, so nevtralno obarvane krogle postavljene v mrežo različno obarvanih črt. Ko so črte določene barve v ospredju, se zdi, da se barva krogle “zlije” z barvo teh črt oziroma dobi določen odtenek. Vijoličaste in zelene črte, s katerimi so krogle prekrite, namreč povzročijo, da naši možgani ustvarijo vtis, da so krogle takšnih barv, kot jih vidimo.
Ko bomo vzeli pomaranče iz mreže, bomo lahko razočarani
Prav ta efekt pa izkoriščajo tudi trgovci s sadjem, ki ga ovijajo z barvnimi mrežicami. Pomaranče ali rdeče grenivke tako pogosto prodajajo v rdečih ali oranžnih mrežicah. Zaradi teh mrežic imamo vtis, da je lupina teh sadežev intenzivnejša, bolj bogata ali, če hočete, “bolj oranžna”, kot bi bila, če bi sadež prodajali brez mrežice. Sadež pa je zato videti bolj zrel in sočen ter zato bolj privlačen za potrošnike. Tudi če je sadje nezrelo, bo barvna mreža zmanjšala njegovo “zelenost” in poudarila njegovo “oranžnost”.
Kako oranžna vrečka v supermarketu uporablja iluzijo konfetov, v študiji, objavljeni v reviji i-Perception, piše psiholog Karl R. Gegenfurtner z Univerze Giessen v Nemčiji, poroča portal IFL Science.
“Vsako soboto na lokalni tržnici pri svoji najljubši prodajalki sadja Helgi kupujem pomaranče za sok. Zadnjič pa ni imela lepih zrelih pomaranč, kot sem jih pričakoval. Ko sem se kasneje ustavil v supermarketu, se mi je zdelo, da je zrelih pomaranč na pretek. Seveda sem jih kupil – paket je priročno zapakiran v oranžno mrežico,” je v študiji zapisal psiholog. “Ko sem doma pomaranče vzel iz mrežice, se je zgodil čudež: prav vsaka pomaranča, ki je bila v mrežici videti mamljivo oranžna, je spremenila barvo v zelenkasto.”
V svojem članku, ki ga je podkrepil s fotografijami pomaranč, psiholog pojasnjuje, da iluzija konfetov temelji na načelu, da so naši možgani programirani za obdelavo perifernega vida in zaznavanja barv. Možgani nam namreč želijo zagotoviti nemoteno, brezhibno izkušnjo, ki jo je mogoče čim bolj učinkovito razumeti. Zato je tudi naš vidni sistem povezan tako, da zaznava enotnost in gladke prehode. Ko rdečo mrežo položimo na pomarančo, naši možgani združijo sosednje barve in poenostavijo to, kar vidimo – temu pravimo barvna asimilacija (izenačevanje, zbliževanje; op. p.), pojasnjuje psiholog.
“Sklepam, da barvna asimilacija zagotavlja močan učinek na barvni videz, saj zelenkasto oranžno spremeni v lepo oranžno. Ni treba posebej poudarjati, da so prodajalci sadja to spoznali že zdavnaj. Če se ozremo po običajnih supermarketih, zlahka opazimo, da sta sadje in zelenjava (npr. limone, čebule, bučke ali celo krompir) običajno pakirana v mreže, ki imajo barve popolnih primerkov,” zaključuje študija.
Gegenfurtner ni prvi, ki je zaznal vpliv rdečih ali oranžnih mrežic na našo percepcijo barv. Kako močan je lahko ta vpliv, kaže fotografija, objavljena na družbenem omrežju Reddit, ki si jo lahko ogledate spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje