Menu Item
Znanost ima končno odgovor.
Številne živalske vrste po razmnoževanju poginejo. Za samčke kalute (Dasykaluta rosamondae), denimo, miškam podobne vrečarje, ki živijo v severovzhodni Avstraliji, je usodno že parjenje.
Posebej zaskrbljujoče pa je vedenje pri hobotnicah, pravijo znanstveniki. Ko se bliža čas izvalitve jajčec, samica preneha jesti. In ko izleže, postane nagnjena k samouničenju. Zaletava se v skale, si raztrga lastno kožo in celo poje dele svojih lovk.
Vedenje je bilo dolgo časa uganka. No, zdaj so znanstveniki odkrili, zakaj – in zdi se, da to blaznost nadzorujejo določene kemikalije, ki se začnejo izločati po izvalitvi jajčec.
Ko hobotnica izleže jajčeca, doživi spremembo v izločanju in uporabi holesterola v svojem telesu, to posledično poveča izločanje steroidnih hormonov, pregnenolona, progesterona in žolčne kisline (natančneje gradnike kisline, saj hobotnice nimajo žolčne kisline kot sesalci) – sprememba, ki jo pogubi.
Kakšen je namen takšnega vedenja, ne ve nihče.
Obstaja ideja, da tako preusmerijo pozornost plenilcev, druga teorija pa pravi, da tako sprošča hranila v vodo, ki negujejo jajčeca. “Najverjetneje pa je, da tako mama hobotnica zaščiti mlajše pred starejšo generacijo,” za revijo live science razloži Z. Yang Wang, docentka psihologije in biologije na Univerzi Washington. Hobotnice so kanibali, in če bi starejše ostale, bi lahko vse mladičke pojedle.
Še bolj zanimivo je, da se mehanizem, ki stoji za tem samouničenjem, skriva v žlezah, ki se nahajajo v bližini oči. Če bi prerezali živce, ki vodijo do žlez, bi hobotnica zapustila jajčeca, začela jesti in živela še približno štiri do šest mesecev, razkriva študija, ki jo je izvedel psiholog Jerome Wodinsky.
Vir: livescience.com
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
